Prva bolnišnica v zasebni lasti v letu dni?

Ljubljana – V Sloveniji so številni še vedno prepričani, da je "uvajanje privatizacije v slovensko zdravstvo nujen proces, ki naj bi pripomogel k boljši stroškovni učinkovitosti zdravstva ". Seveda tako meni tudi vodja vladnega pododbora za zdravstvene reforme Mičo Mrkaič. V pododboru konkretnega modela, po katerem bi izpeljali privatizacijo v zdravstvu, sicer niso pripravili in o tem tudi še niso razmišljali, pojasnjuje Mrkaič. Po njegovih besedah se bo privatizacija zdravstva lahko začela šele takrat, ko bosta vzpostavljeni kontroli zdravniškega dela in izdatkov.

Kontrola zdravnikov po zdravnikih?

Kontrolo pa bi bilo po prepričanju Mrkaiča možno vzpostaviti predvsem tako, da bi zavarovalnice "okrepile svoje vrste" strokovno, in sicer z zdravniki, ki bi nadzorovali delo zdravnikov. S tem bi lahko zagotovili, da bi bile opravljene storitve optimalne, predvsem da zdravniki ne bi opravljali premalo ali pa preveč (tudi nepotrebnih) preiskav, je pojasnil Mrkaič.

Med ukrepi za izboljšave pri delu izvajalcev zdravstvenih storitev pododbor predlaga tudi izvedbo pilotskega projekta zasebne bolnišnice. V tem projektu bi po Mrkaičevih besedah zasebnemu kapitalu prodali eno od manjših slovenskih bolnišnic, na kateri bi lahko preverili ustreznost predvidenih rešitev oz. kako deluje predlagana vzpostavljena kontrola. Najverjetneje bi za projekt izbrali tako bolnišnico, ki je v izgubi, lokacija bolnišnice pa po Mrkaičevih besedah ne bi bila relevantna.

Bolnišnice bodo delniške družbe

Končni cilj, h kateremu bi morali pri privatizaciji bolnišnic stremeti, pa je po Mrkaičevem prepričanju njihovo preoblikovanje v delniške družbe. S tem bi namreč lahko pritegnili čim širši možni krog zasebnih vlagateljev, da bi svoje prihranke vložili v bolnišnice. Kdaj bo stekla privatizacija zdravstva, kot jo predlagajo v pododboru, pa je po besedah Mrkaiča odvisno od resornega ministrstva. Prodaja bolnišnice zasebnikom ali kaki zdravstveni zavarovalnici bi po njegovi oceni lahko bila izvedena v roku enega leta, če bi se odločili za to. Mrkaič je ob tem izpostavil, da je žoga zdaj na strani vlade. Pododbor jim je svoje predloge predal, vlada pa mora vedeti, kaj bo z njimi počela.

Nesporazum v KC zaradi Bitenčeve koncesije?

V Kliničnem centru, ki po Mrkaičevih zagotovilih ni med bolnišnicami kandidatkami za morebitno pilotsko privatizacijo, pa so se uvajanja zasebništva lotili širše. Sicer pojasnjujejo, da podeljevanje koncesij posameznim zdravnikom ne bo smelo vplivati na poslabšanje strokovnih razmer v zavodu, zato poglobljeno proučujejo tudi možnost umestitve zasebništva v svoj sistem delovanja in organiziranosti.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je s torakalnim kirurgom Markom Bitencem, prej zaposlenem na ljubljanskem Kliničnem centru (KC), 24. oktobra sklenil pogodbo o izvajanju programa zdravstvenih storitev za leto 2005. Program operacij bo Bitenc opravljal v centru Medicor v Izoli. V KC ob tem poudarjajo, da pogovori za nadaljnje sodelovanje, tako s finančnega kot strokovno-organizacijskega vidika, z Bitencem že potekajo in da bodo vse obveznosti tudi pogodbeno opredelili.

Skupna letna vrednost pogodbenega programa, za katerega je Bitenc podpisal pogodbo z ZZZS, znaša 131,2 milijona tolarjev. Sredstva za program ambulantne endoskopske diagnostike bodo zagotovljena iz sredstev, namenjenih za širitev mreže sekundarne ravni zdravstvene dejavnosti, ostala sredstva pa bodo odšteta od sredstev KC, kjer je bil Bitenc doslej zaposlen, pojasnjujejo na ZZZS.

To pa je v nasprotju s sklepi, ki jih je sprejelo vodstvo največje slovenske bolnišnice. Svet KC je namreč na zadnji seji sprejel strateške usmeritve v zvezi z uvajanjem koncesij in ga podpirajo. Vendar pa so se strinjali, da se jim zaradi tega ne sme zmanjševati dodeljeni obseg programa, ki je dogovorjen z ZZZS. V vodstvu KC pa so kljub vsebini pogodbe med ZZZS in Bitencem še vedno prepričani, da je "uvajanje privatizacije v slovensko zdravstvo nujen proces, ki naj bi pripomogel k boljši stroškovni učinkovitosti zdravstva".