Tiskane izdaje
V zvezi aktivov svetov staršev upajo, da zaradi sprememb noben otrok ne bo ostal brez malice. Predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Tone Meden opozarja, da bo ukinjena splošna subvencija malico precej podražila. Po njegovem mnenju je mogoče pričakovati tudi razlike med šolami. »Podražitev za enega otroka v mesečnem znesku sicer na videz ni velika – približno deset evrov – v vsem letu pa se nabere velika vsota, predvsem za več otrok v isti družini,« poudarja Meden.
Na začetku šolskega leta bodo morali starši osnovnošolcev globoko seči v denarnico tudi za nakup potrebščin. Samo za nakup šolskih potrebščin in delovnih zvezkov za prvošolca je treba odšteti približno sto evrov in več. Centri za socialno delo tako že opažajo več primerov družin, ki nakupa ne bodo zmogle.
Za vozače
V Dijaški organizaciji Slovenije (DOS) pred novim šolskim letom opozarjajo, da se je standard dijakov v zadnjem letu precej poslabšal. »Država se je postavila na nasprotno stran socialno šibkih družin dijakov,« je dejal predsednik DOS Mitja Lešnik. Kot spomni, dijaki do 18. leta starosti niso več upravičeni do državnih štipendij, po 18. letu pa ne do otroških dodatkov.
Ker bo prihajajoča jesen za dijake velik finančni zalogaj (nakup šolskih potrebščin, učbenikov in delovnih zvezkov), so bili v dijaški organizaciji po Lešnikovih besedah prisiljeni »vzeti stvari v svoje roke«. Odprli so poseben račun, namenjen Dijaškemu skladu, v katerega se je nabralo skupaj 6000 evrov. Denar bodo podelili dvajsetim izbranim dijakom, vsakdo pa bo prejel po 300 evrov.
Za jesen v DOS pripravljajo še en razpis Dijaškega sklada, je dejal Lešnik. Denar še pridobivajo od številnih organizacij in posameznikov. Prav tako pozivajo vse tiste, ki bi bili pripravljeni prispevati v sklad, da se obrnejo nanje. »Dobrodošel je namreč prav vsak evro. Naš namen je, da se finančna sredstva v prihodnje še povečajo in da denar prejme še več dijakov, ki ga nujno potrebujejo,« še pove Lešnik.
Dvodelne počitnice
V šolah bo po razredih sedelo toliko učencev kot doslej, zato se bodo, kot so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, »presežki učiteljev pojavljali zgolj tam, kjer je število učencev zaradi demografskih gibanj manjše«. Nekaj sprememb prinaša le šolski koledar, po katerem bodo zimske počitnice odslej trajale teden dni in bodo razporejene v dve časovni obdobji, izmenično po območjih statističnih regij. Prvo obdobje se bo začelo tretji ponedeljek v februarju, drugo pa prihodnji ponedeljek.
Glede podaljšanega bivanja letos ni sprememb – predlog je bil, da bi trajalo zgolj do 15.45 –, vendar na ministrstvu opozarjajo, da v popoldanskem času istočasno opravljanje podaljšanega bivanja in dopolnilnih dejavnosti za isto skupino učencev ni dopustno. Obveljalo pa je, da se pouk ne sme začeti pred 7.30 – pred to uro bo mogoče samo jutranje varstvo.
