»Od kod Zalokarjevi suverenost nad trditvami, da se je depeše skrilo?«

Ljubljana - »Na zaslišanju sem ponovila to, kar sem povedala že na prvem zaslišanju: Moje informacije glede založitve interpolovih depeš so povezane zgolj s tistim, kar sem lahko prebrala v medijih. Sem pa tudi povedala, da bom vsa moja nadaljna zaslišanja smatrala kot šikaniranja in pritisk name, kajti zdi se mi, da ti pogovori niso slučaj in so povezani z mojo kritično oceno dela tožilstva in generalne državne tožilke Barbare Brezigar,« je poslanka Zares, Cveta Zalokar Oražem, povedala po že drugem zaslišanju na generalnem državnem tožilstvu.

Zalokarjevo je kriminalist Ivan Gradišnik zaslišal zaradi njenih besed iz parlamentarnega odbora za notranjo politiko osmega julija letos, kjer je poslanka med drugim dejala, da so se interpolove depeše skrile, za kar bi po njenih besedah naj vedelo todi vodstvo tožilstva. Kot je znano, je avstrijski Interpol Slovenijo pred dvema letoma obvestil o sumljivih finančnih transakcijah med Hansom Wolfgangom Riedlom in podjetjem ICB, preko katerega je Riedlu svetoval Walter Wolf, slovenski oddelek Interpola pa zaprosil za sodelovanje in informacije. V ljubljanski pisarni Interpola so depeše »založili« in dunajskim kolegom odgovorili šele maja lansko leto, zaradi česar je tedanji generalni direktor policije Jože Romšek po končanem notranjem nadzoru sklenil, da bodo odgovorne umaknili z delovnih mest in uvedli disciplinske postopke. Umaknjen je bil tudi šef Interpola, Hinko Privšek, ki bi se julija letos na isto delovno lahko vrnil, saj je disciplinski postopek proti njemu zastaral; Prvinšek se namreč ni udeležil zaslišanja pred komisijo.

Nekdanji šef Interpola trenutno dela znotraj sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje, vodja oddelka Interpola pa je Borut Selan. »Še vedno mislim, da je bil moj pomislek na seji izražen v zvezi s tem, kot se je tudi govorilo, da je depešo založil nek uradnik. Vztrajam, da se to ne more zgoditi slučajno,« pri svojem vztraja poslanka Cveta Zalokar Oražem. Iz krogov blizu generalnega tožilstva (tožilstvo usmerja zaslišanja) smo namreč izvedeli, da je povod za poslankino zaslišanje predvsem odgovor na vprašanje, »od kod Zalokarjevi suveronost in pogum nad trditvami, da se je depeše skrilo, ko pa sama trdi, da je za to izvedela zgolj iz medijev. Kje je tukaj odgovornost poslanca za javno izrečeno obtožbo zoper institucijo lastne države?«. Zalokarjeva je prepričana, da s svojimi izjavami ni nikogar užalila, tožilstvu pa svetuje, da »bi bilo za vse boljše, če bi se začelo zasliševati tiste ljudi, ki o zadevi kaj več vedo. Kot državljanka pa se lahko le čudim, da tako pomembne dokumente, ki izginejo za pol leta, založi nek uradnik. Potrebno je namreč vedeti, da Interpol obvešča le o najtežjih zadevah mednarodnega kriminala«. »Prav bi bilo tudi, da tožilstvo nekoliko bolj korektno sodeluje s preiskovalci iz Finske, ne pa da se ukvarjajo z nepomembnimi stvarmi, vključno z menoj.«