Tiskane izdaje
Ljubljana – Predsednik SLS Janez Podobnik je na današnji novinarski konferenci izrazil zadovoljstvo, ker je kolegij predsednika državnega zbora na novembrsko sejo uvrstil predlog resolucije o meji s Hrvaško, ki ga je vložila SLS. Pri tem je poudaril, da je resolucija, s katero bi dobili zavezujoč pravni akt za ravnanje državnih organov v skladu s stanjem na 25. junij 1991, odprta za dopolnitve. Po izkazani večji enotnosti po dogodkih pri Hotizi pa upajo v večjo naklonjenost parlamentarnih strank do nje.
Kot je spomnil poslanec SLS Josip Bajc, je poslanska skupina SLS predlog omenjene resolucija v obravnavo v DZ vložila ob podpori SNS in poslanke madžarske narodne skupnosti Marie Pozsonec. Kot je dejal, je SLS na omenjenem kolegiju odstopila od zahteve po obravnavi resolucije na jesenskem zasedanju DZ in pristala na njeno obravnavo po lokalnih volitvah. Po njegovi oceni pa po sprejetju resolucije Slovenija ne bo več pristajala na "izvršena dejstva s strani Hrvaške".
Podobnik, ki je izpostavil, da ima SLS že leta enaka stališča glede vprašanj določitve meje s Hrvaško, je kot ključno po zadnjih zapletih izpostavil vprašanje, kako naprej. Ker gre pri vprašanju meje s Hrvaško za zapletena vprašanja, morajo biti po njegovem izhodišča pri odgovoru na to vprašanje doseganje enotnosti, koordiniranost in uporaba potrebnih znanj (pravo, diplomacija, zgodovina).
"Enotnost se praviloma doseže v parlamentu. Po našem mnenju je zelo pomembno, da se aktivno, v skladu s pristojnostmi, ki jih ima, v reševanje tega vprašanja ponovno vključi DZ," je dejal Podobnik. Za doseganje koordiniranosti SLS po njegovih besedah podpira večkratna srečanja predsednikov parlamentarnih strank o odnosih s Hrvaško, kot ga je minuli teden sklical premier Janez Janša. Na tem prvem srečanju so po besedah Podobnika "presegli morda nekatere prve različne poglede in pristope," za kar obstaja pripravljenost tudi v prihodnje.
Na novinarsko vprašanje, kdaj se bo začela skupna slovensko-hrvaška obnova nasipov ob Muri, je Podobnik, ki je tudi minister za okolje in prostor, izrazil pričakovanje, da bodo najnujnejša dela opravljena letos. Kot je dejal, se geodetska, lastniško-pravna ter pripravljalna dela nadaljujejo, v skladu s skupno izjavo premierov pa je bil vzpostavljen neposreden stik med slovenskim in hrvaškim podjetjem, ki bosta dela izvajali.
Kot je še poudaril, je v skladu s stanjem na dan osamosvojitve meja na sredini Mure. Na novinarsko vprašanje o ravnanju glede enostransko zgrajenega hrvaškega mostu na Muri kljub drugačnemu dogovoru s Slovenijo pa je poudaril, da se "mostov ne ruši". Po njegovem pa bi bilo korektno, če bi državi dosegli dogovor o uporabi mostu, kot tudi o tem, da bi bil mejni prehod med državama na sredini mostu.
Državni svetnik Marjan Maučec pa je poudaril, da javnost v Prekmurju ni zadovoljna s sedanjo "salomonsko rešitvijo", po kateri nadzirajo levi breg Mure mešane policijske patrulje. Po njihovi oceni bi namreč nadzor morale izvajati tudi na desnem bregu Mure.
Podobnik: Drnovšek se je prenaglil
Na novinarsko vprašanje, kako komentira odločitev predsednika republike Janeza Drnovška o umiku zahtevka za dodatna proračunska sredstva, pa je Podobnik ocenil, da se je predsednik "prenaglil". "Če se mu je zgodilo, da je bil v letošnjem letu tako aktiven, da je bistveno presegel dodeljena finančna sredstva, ki jih je sam lani predlagal, je bila popolnoma odprta pot, da bi bile tiste mednarodne obveznosti, ki so bile usklajene, tudi formalno pokrite," je dejal. Po njegovi oceni bi se namreč našel "dodatni vir" sredstev. Z odpovedjo obiskov pa Drnovšek "ni dal košarice" samo vladi, ampak tudi državi, kateri je odpovedal obisk, je dodal.
