Rudnik urana dokončno zaprt

Žirovski Vrh - Javno podjetje za zapiranje rudnika urana Rudnik Žirovski vrh je danes ugasnilo prezračevalni sistem in dokončno zaprlo jamo rudnika. Tako bodo na območju jame za dokončno sanacijo potrebna samo še zasipavanje in kultiviranje površine, ki bo končano v prihodnjem letu. Za sanacijo celotnega območja rudnika pa bo nujno urediti še odlagališči hidrometalurške in jamske jalovine Boršt in Jazbec, je direktor podjetja Franc Avberšek.

Temeljni cilj zapiranja rudnika je doseči dolgoročno varno okolje na območju Gorenje vasi. " Najpomembnejša obveznost je zagotoviti, da bo življenje na tem območju kar najbolj varno in da bo sevanje minimalno", je poudaril Avberšek. Ob tem je dodal, da bo ob koncu zapiranja rudnika in odlagališč Poljanska dolina z varstveno okoljskega stališča sanirana.

Z današnjim odklopom prezračevalnega sistema, ki bo onemogočal uhajanje radona v ozračje, vhod v jamo, ki ga bodo zasuli, ne bo več mogoč. Pod zemljo pa bo odprtih ostalo 60 kilometrov prog in 2,5 kilometra jaškov. Še naprej pa bo potekalo nadzorovanje vplivov na okolje.

Samo zaprtje rudnika nima efekta na radioaktivno sevanje

Samo današnje zaprtje jame naj na radioaktivno sevanje v Poljanski dolini ne bi imelo velikega vpliva, velja pa, da se je sevanje v letih zapiranja rudnika že bistveno zmanjševalo. Tako je že pod mejno vrednostjo letne efektivne doze 0,3 milisieverta (mSv), ki jo je za po trajni ureditvi objektov določilo ministrstvo za zdravje. Že dolgo pa je vrednost sevanja nižja od 1,0 mSv, ki jo predpisuje Evropska unija.

V rudniku, kjer so uranovo rudo začeli kopati leta 1982, je še približno 25.000 ton čistega urana. V času delovanja so v rudniku namreč pridobili 633.000 ton rude in urana, ki bi lahko jedrsko elektrarno poganjal dve leti, medtem ko je rude na razpolago vsaj desetkrat toliko in bi iz nje pridobljen uran jedrsko elektrarno lahko poganjal še dodatnih 20 do 30 let. Vendar je vlada zaradi ekonomske nerentabilnosti poslovanja rudnika, katerega cena urana je bila kar trikrat dražja od cene na trgu, leta 1990 sklenila začasno prenehati izkoriščanje rude, leta 1994 pa potrdila dolgoročni program trajnega prenehanja izkoriščanja.

Zapiranje je stalo že sedem milijard tolarjev

Zapiranje rudnika je do sedaj stalo že približno sedem milijard tolarjev, do zaključene sanacije obeh odlagališč do leta 2010 pa bo stalo še dodatnih 7,2 milijarde tolarjev. Avberšek vzrok dolgotrajnega procesa zapiranja vidi v tem, da "rudnik kot tak ni bil pripravljen na zapiranje".

Na območju rudnika sočasno z zapiranjem in sanacijo poteka tudi izgradnja poslovne cone Todraž, s katero naj bi občina Gorenja vas - Poljane po zaprtju rudnika, ki je leta 1990 zaposloval še 483 ljudi, za svoje prebivalce ustvarila nova delovna mesta. Zaenkrat so na območju cone parcele že kupila štiri podjetja, za približno dve tretjini prostora, ki še niso dokončano komunalno opremljen, pa je kupce še potrebno poiskati.