Tiskane izdaje
Ljubljana - Parlamentarna mandatno-volilna komisija (MVK) je na današnji seji za pred javnostjo zaprtimi vrati z večino opredeljenih glasov njenih članov sklenila državnemu zboru predlagati, naj poslancu Pavlu Ruparju (SDS) ne prizna imunitete ter s tem Okrožnemu državnemu tožilstvu v Kranju dovoli začetek kazenskega pregona zoper Ruparja, je po koncu seje sporočil predsednik komisije Franc Sušnik (SDS). Poslanec se ni skliceval na poslansko imuniteto.
Kranjsko tožilstvo želi zoper poslanca in tržiškega župana Ruparja začeti kazenski pregon zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim sredstvom pri prepiru ali pretepu po 1. odstavku 137. člena kazenskega zakonika. Za storitev takšnega dejanja je sicer zagrožena denarna kazen ali šestmesečna zaporna kazen.
Poslanca je policiji ovadil občan Alojz Zabret. Ruparja, ki tržiški občini županuje že od leta 1994, Zabret obtožuje, da naj bi 30. januarja letos okoli 9.30 na zasebnem parkirišču za tovorna vozila v Križah pri Tržiču zagrabil obcestni kot, dolžine 180 centimetrov, katerega naj bi Rupar predhodno odlomil, ga dvignil nadse ter z njim šel proti njemu, ob tem pa naj bi Zabretu še dejal "sedaj boš pa videl".
Dovoljenje za kazenski pregon, ki ga je državnemu zboru posredovalo kranjsko tožilstvo, v skladu s parlamentarnimi pravili najprej obravnava parlamentarna komisija, ki državnemu zboru predlaga, ali naj poslancu imuniteto prizna ali ne. Državni zbor pa bo nato na podlagi predloga komisije predvidoma že na rednem julijskem zasedanju odločil, ali je poslanec upravičen do uporabe tega instituta ter s tem zaščite pred kazenskim pregonom. Državni zbor lahko poslansko imuniteto formalno podeli tudi poslancu, ki se nanjo ne sklicuje. Sicer pa državni zbor v tem mandatu nobenemu poslancu še ni priznal imunitete.
Prav Ruparju je državni zbor v tem mandatu tako že dvakrat odrekel imuniteto. Kranjsko tožilstvo tako Ruparja preganja že zaradi suma storitve sedmih kaznivih dejanj, in sicer dvakrat zlorabe uradnega položaja, ponareditve poslovnih listin, jemanja podkupnine in ogrožanja varnosti.
Državnozborska ustavna komisija je sicer v tem mandatu začela z obravnavo dveh izključujočih se predlogov, in sicer za drugačno ureditev imunitete v ustavi ali za njeno ukinitev v celoti. Obravnava na ustavni komisiji se je za zdaj ustavila.
Različni pogledi na ureditev vprašanja imunitete
Skupina poslancev vladne koalicije s prvopodpisanim Brankom Grimsom (SDS) se tako zavzema za črtanje določb o imuniteti iz ustave in s tem odpravo tega instituta. S tem bi odpravili tudi institut imunitete za sodnike ustavnega sodišča, ki sedaj po 167. členu ustave uživajo enako imuniteto kakor poslanci državnega zbora.
Poslanci opozicijskih LDS in SD pa želijo poslankam in poslancem zagotoviti polno svobodo delovanja, vendar hkrati omejiti njihov privilegiran položaj ali možnost, da svojo imuniteto zlorabijo za izmikanje kazenski odgovornosti za dejanja, ki niso povezana z opravljanjem funkcije poslanca. Zaradi tega so predlagali, da se v 1. odstavku 83. člena materialnopravna imuniteta poleg kazenske razširi tudi na odškodninsko odgovornost in da se procesnopravna imuniteta, ki je doslej poslance ščitila tudi za dejanja, ki niso bila v povezavi z njihovim delom v državnem zboru, ukine.
