Rupel za dialog z Južnim Kavkazom

Bled – Na Bledu se bo sklenila dvodnevna konferenca Kaspijski obeti 2008 v okviru Strateškega foruma Bled, ki sta ga ustanovila ministrstvo za zunanje zadeve in Inštitut za strateške študije v Ljubljani. Evropska unija je odličen mehanizem za spravo in EU je lahko tudi "svetilnik" pri spravi in stabilizaciji na Kavkazu, je na konferenci izjavil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. "Države včasih potrebujejo drugačne okvire za iskanje rešitev, pri tem pa jim lahko pomaga EU, evropska perspektiva, sosedska politika ali pa kak nov izum, ki bi jim dal priložnost, v kateri nihče ne more izgubiti," je še dejal minister.

Kot je poudaril, lahko govori iz izkušenj iz bivše Jugoslavije, iz predsedovanja Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), iz članstva v EU in tudi v luči priprav na prevzem predsedovanja povezavi v prvi polovici leta 2008.

Evropa mora določiti konkretne cilje

Ocenil je, da je tranzicija v kaspijski regiji svojevrstna in bo verjetno prihajala v valovih. Vendar pa četudi ni enotnega modela tranzicije, pa je potrebno zagotoviti predvsem nekatere osnovne standarde, kot so pravna država, delujoče institucije in podobno, da bi zagotovili verodostojnost in tako trajno stabilnost ter gospodarski napredek, je še poudaril Rupel.

Južni Kavkaz je most tako med Evropo in Srednjo Azijo ter morebiten zgled za stabilnost v širši črnomorski regiji in na Bližnjem vzhodu. V tej luči mora Evropa določiti končne cilje do te regije, je menil minister. Pospeševanje stabilnosti preko krepitve institucij pa bi po njegovem mnenju morali dosegati preko pospeševanja učinkovitosti institucij, ne pa toliko preko krepitve in centralizacije oblasti.

Okrepiti dialog z državami

To pomeni tudi vlaganje v človeške potenciale. Le investiranje v znanje in v ustrezne institucionalne okvire, ki bodo omogočali stabilnost, bo premostilo razvojni prepad, je še poudaril Rupel in dodal, da bi morala ravno pri tem pomembno politično vlogo igrati EU, zlasti pri podpiranju razvoja institucij.

Veliko je sicer možno storiti z okrepitvijo strateškega dialoga z državami Južnega Kavkaza. Le brezpogojna podpora Evrope tranziciji in izgradnji institucij v Gruziji, Armeniji in Azerbajdžanu lahko pomaga tem državam, da se vključijo v sisteme, kot so Nato in EU. "In sem bi se morale te države vključiti raje prej kot kasneje, kot strateške partnerice, morda pa kdaj tudi kot članice," je še dodal minister Rupel.

Janša povabil El Baradeja

V luči priprav na slovensko predsedovanje Svetu guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki ga bo Slovenija prevzela konec septembra, bo na obisku v Sloveniji generalni direktor IAEA Mohamed El Baradej. Drugi dan obiska ga bo na Bledu sprejel slovenski premier Janez Janša, ki ga je povabil na obisk.

El Baradej je v Slovenijo prispel v nedeljo, ko se je na Bledu ob robu konference Kaspijski obeti 2008 sestal z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. Na pogovorih je bil prisoten tudi slovenski veleposlanik na Dunaju Ernest Petrič, ki bo konec septembra prevzel enoletno predsedovanje Svetu guvernerjev IAEA.

Slovenija naj bi bila nalogi kos

Kot je napovedal generalni direktor IAEA, bo med slovenskim predsedovanjem agenciji na programu veliko pomembnih vprašanj, zlasti glede jedrske varnosti. El Baradej je ob tem izrazil prepričanje, da bo Slovenija zadani nalogi kos in jo bo sposobna izpeljati.

Do obiska sicer prihaja v zelo občutljivem obdobju reševanja vprašanja iranskega jedrskega programa, ko mednarodna skupnost po torkovem odgovoru Teherana na pobude Zahoda pričakuje odločitev, ali je ta odgovor zadovoljiv ali ne. Z Ruplom sta se v nedeljo strinjala, da je treba pustiti odprt prostor za pogovore z Iranom.