SD in LDS tožita Cukjatija

Ljubljana – Poslanski skupini SD in LDS sta uresničili napovedi in se odločili za vložitev tožbe zoper predsednika državnega zbora na upravno in vrhovno sodišče zaradi onemogočanja ustanovitve preiskovalne komisije na zahtevo 31 opozicijskih poslank in poslancev s prvopodpisanim Milanom M. Cviklom (LDS) v zvezi s preiskovanjem okoliščin prodaje deležev paradržavnih skladov v Mercatorju. Predsednik DZ France Cukjati je še vedno prepričan, da je bilo njegovo ravnanje pravilno, zato razsodbo tudi z veseljem pričakuje.

Tožbo so sestavili in pripravili v poslanski skupini Socialnih demokratov v sodelovanju s poslansko skupino liberalne demokracije.

V SD in LDS Cukjatiju očitajo, da je preprečil državnemu zboru na zahtevo poslancev teh dveh strank uvesti parlamentarno preiskavo, kar bi državni zbor moral storiti na podlagi ustave, sta na novinarski konferenci poudarila Miran Potrč (SD) in Darja Lavtižar Bebler (LDS). S tem, ko njihova zahteva ni bila uvrščena na dnevni red novembrskega zasedanja DZ, je po mnenju SD in LDS predsednik parlamenta kršil ustavno pravico njihovih poslancev.

V teh dveh opozicijskih strankah se sklicujejo na 93. člen ustave, ki govori, da mora državni zbor odrediti preiskavo o zadevah javnega pomena na zahtevo tretjine (30) poslancev.

Sklicevanje na 93. člen ustave

V SD in LDS so namreč prepričani, da niti v ustavi niti v zakonu o parlamentarni preiskavi možnost ustanovitve dveh "konkurenčnih" preiskovalnih komisij, ki se po vsebini delno prekrivata, ni urejena oz. izključena, zato je popolnoma jasno, da je državni zbor dolžan spoštovati 93. člen ustave in v njem zagotovljeno ustavno pravico 30 ali več poslancev. Ker so v opoziciji vztrajali pri svoji zahtevi in se niso strinjali z združitvijo obeh v eno, bi moral državni zbor - poleg koalicijske - ustanoviti še preiskavo dveh opozicijskih strank.

Potrč in Lavtižar-Beblerjeva tako menita, da niti državni zbor in še manj njegov predsednik nimata pooblastil onemogočiti hkratno delo dveh preiskovalnih komisij. V opoziciji so namreč prepričani, da je po vsebini in času obravnave njihov predmet preiskave v celoti ali vsaj bistveno različen od preiskave, kot so jo zahtevali poslanci vladajoče koalicije.

V opoziciji priznavajo, da gre za precedenčni primer, zato so tožbo vložili na dve sodišči - upravno in vrhovno. Pričakujejo, da bo sodišče ugotovilo nezakonitosti ravnanja predsednika DZ in da bo na podlagi odločitve sodišča dolžan uvrstiti opozicijsko zahtevo na sejo državnega zbora.

Cukjati: Ene zadeve ne moreta obravnavati dve komisiji

Predsednik Cukjati je znova pojasnil, da ene zadeve ne moreta obravnavati dve komisiji. Pri njegovi odločitvi naj bi tako šlo za tehtanje dveh pravic: pravice 30 poslancev, da preiskuje dejanja, in pravico posameznikov, ki naj bi jih komisija preiskovala. Ti morajo biti namreč zaslišani v skladu z ustavo, ki prepoveduje dvakratno sojenje, obsodbo ali zaslišanje za isto stvar. Pri tehtanju obeh pravic se je odločil, da zaščiti pravico državljanov, saj so človekove pravice osnova, ki jo morajo vsi spoštovati, je svojo odločitev argumentiral Cukjati.

Prvopodpisani pod koalicijsko zahtevo, vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, pa je napovedano tožbo zoper predsednika Cukjatija ocenil kot "optično zadevo". Ker so bistveni elementi opozicijske zahteve vključeni v koalicijsko, ni razloga za ustanavljanje dveh komisij, pravi Tanko. Ker delo preiskovalne komisije poteka podobno kot delo sodišč, pa je smiselno upoštevati tiste ustavne določbe, ki urejajo delo v pravosodnih organih.

DZ bo sicer preiskavo uvedel na zahtevo 39 poslancev SDS, NSi, SLS in DeSUS s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Koalicijske stranke so zahtevo dopolnile tudi s prednostno obravnavo zadeve Mercator, s čimer so po njihovem mnenju upoštevali drugovloženo zahtevo 31 poslancev LDS in SD.