Simič v.d. direktorja Durs

Ljubljana - Vlada je na današnji seji z 31. decembrom letos razrešila generalno direktorico Davčne uprave RS (Durs) Zvezdano Gržina. Na mesto v. d. generalnega direktorja je s 1. januarjem 2006 imenovala Ivana Simiča, in sicer do imenovanja novega generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku.

Minister za finance Andrej Bajuk je po seji vlade izrazil prepričanje, da lahko človek Simičevih izkušenj na področju davkov ključno doprinese k poenostavitvi sistema in k oblikovanju davčne službe, ki bo veliko bolj prijazna do zavezancev. Poudaril je, da so potrebne institucionalne spremembe, in dodal, da ljudje, ki so ustvarjali sistem, težje ta isti sistem spreminjajo.

Simič, ki dela kot davčni svetovalec več kot 17 let, sodeloval pa je tudi v Kranjčevi skupini za pripravo davčnih sprememb, ocenjuje, bi lahko ob določeni podpori naredili veliko še na področju davčne uprave, ki pa zadnja leta po njegovih besedah dela veliko bolje.

Najprej se bo Simič srečal z dosedanjo upravo, se seznanil s tem, katere zadeve so v teku, katere so še odprte. "Najprej se bom seznanil z zadevami, šele nato bom lahko povedal, kakšni bodo prvi ukrepi," je povedal Simič.

Dobili bomo še več veteranov vojn

Vlada je sprejela predlog novele zakona o vojnih veteranih za sprejem v DZ po skrajšanem postopku, s katero se razširja krog upravičencev do statusa veterana vojne za Slovenijo. Na podlagi novele naj bi dodatno pridobilo status vojnega veterana približno okoli 4600 oseb, pri čemer pa črpajo pravice šele po 50. letu starosti, razen v primeru, če postanejo nezmožni za delo, je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič.

Z zakonom o vojnih veteranih se po ministrovih besedah zagotavlja status vojnega veterana dodatnim kategorijam, in sicer delavcem upravnih organov, ki so bili v času agresije na Slovenijo pristojni za obrambne zadeve, pa so opravljali naloge, ki so presegali naloge iz delovnega razmerja. Zatem tudi osebam, ki so sodelovale v pogajanjih s predstavniki takratne JLA; civilistom, ki so v času oboroženih spopadov po odredbi policije postavljali in varovali barikade, ter obveznikom delovne dolžnosti v cestnih in nekaterih drugih podjetjih, ki so opravljali podobne naloge.

Predlagana je še zagotovitev statusa vojnega veterana osebam, ki so v času agresije po odredbi republiškega sekretarja za notranje zadeve tajno hranile oborožitev, opremo ali dokumentacijo policije, ter pri katerih so bile tajno nameščene policijske enote ali pa so oskrbovale policijske enote na terenu.

Status vojnega veterana naj bi se zagotavljal tudi članom republiškega, mestnega ali občinskega štaba za civilno zaščito ter tistim članom njihovih specializiranih enot, ki so opravljali obrambne naloge na območju in v času oboroženih spopadov. Krog upravičencev do veteranskega statusa bi se po predlogu razširil še na voznike in zdravstvene delavce v reševalnih vozilih nujne medicinske pomoči ter na člane operativnega sestava gasilskih organizacij, ki so naloge zaščite in reševanja opravljali neposredno med oboroženimi spopadi.

Na novo vključenim skupinam vojnih veteranov bi se sicer varstvo po zakonu zagotavljalo v omejenem obsegu. Tako bi se jim priznala pokojninska doba in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, je zapisano v vladnem gradivu.

Kot je še zapisano v gradivu, je bilo po stanju na dan 31. december 2004 skupno 36.356 oseb s priznanim statusom vojnega veterana, ki so ta status uveljavile na podlagi udeležbe pri obrambi Republike Slovenije ob vojaški agresiji leta 1991. Za varstvo vseh vojnih veteranov (64.224) je bilo v letu 2004 porabljenih skupno 3,783 milijarde tolarjev.

V zakon pa so vgrajena tudi osnovna merila za financiranje veteranskih društev s statusom društva v javnem interesu ter dano pooblastilo resornemu ministru za izdajo ustreznega podzakonskega akta, s katerim bi bili ti kriteriji natančneje opredeljeni.

Predlog zakona o kolektivnih pogodbah

Vlada je sprejela predlog zakona o kolektivnih pogodbah, ki po besedah ministra Drobniča izhaja iz temeljne predpostavke, da je sklepanje kolektivnih pogodb svobodno in prostovoljno. Osnutek zakona zato ne predpisuje obveznega sklepanja kolektivnih pogodb, prav tako ne obvezne vsebine, vrste ali ravni, na katerih naj bi se sklepale, je po seji vlade povedal Drobnič.

"Predlog zakona je bil v usklajevanju približno deset let, mi pa smo ga uskladili v nekaj mesecih, in sicer na ravni delovne skupine," je dejal Drobnič. Zato je to še en dokaz, da socialni dialog v Sloveniji teče, je dodal ter izrazil upanje, da bo tako tudi v prihodnje. Socialni partnerji so pri usklajevanjih odigrali veliko in pomembno vlogo, čeprav povsem soglasnih odločitev ni bilo, je priznal Drobnič.

Predlog zakona vsebuje določitev strank, vsebino, hierarhijo kolektivnih pogodb, splošno in razširjeno veljavnost, prenehanje kolektivne pogodbe, reševanje konfliktov in delovnih sporov ter evidenco in javno objavo kolektivnih pogodb, je naštel Drobnič.

Zakon o evidencah na področju dela

Vlada je sprejela predlog zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki naj bi omogočil popolno povezavo vseh javnih evidenc na tem področju, je pojasnil minister Drobnič. Zakon ureja pravice in dolžnosti upravljavcev evidenc na področju dela in socialne varnosti glede posredovanja podatkov in pridobivanja podatkov, pravico dostopa do posameznih podatkov in varstvo podatkov.

Posamezniku tako ne bo potrebno sporočati različnih podatkov na več mestih; ko so enkrat zajeti v bazo podatkov, se ti podatki v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov tudi posredujejo, je pojasnil minister. Tako je po njegovem državljanom zagotovljen kakovosten in poceni dostop do informacij in storitev javne uprave; storitve pa so na ta način približali tudi drugim uporabnikom, tj. podjetjem, institucijam itd. Po Drobničevih besedah dostopnost javnih podatkov bistveno skrajša odzivni čas. S tem pa naša država sledi reformskim ciljem ureditve javne uprave, posredovanja in povezovanja podatkov, baze podatkov in zagotovitev prijazne javne uprave.