Simoniti: Z zakonom do pluralnosti medijev

DZ je opravil drugo obravnavo novele zakona o medijih in pri tem zavrnil vsa dopolnila opozicijskih LDS in SD.

Objavljeno
24. maj 2006 19.38
Ljubljana - Poslanke in poslanci so v okviru druge obravnave medijskega zakona še zadnjič razpravljali o posameznih rešitvah, ki jih prinaša novela zakona. Razprava je tekla predvsem o problematiki subvencioniranja medijskih vsebin in pravici do popravka, saj sta opozicijski LDS in SD vložili nekaj dopolnil, s katerimi naj bi predvsem preprečili očitano politizacijo medijskega prostora.

Kot je pojasnil minister za kulturo Vasko Simoniti, je bil eden glavnih namenov predlagateljev novele zakona o medijih zagotoviti pogoje za medijski pluralizem. Zagotavljanje medijskega pluralizma pa ni edina bistvena sprememba, ki jo prinaša novela. Z novim zakonom so med drugim bolje zaščiteni otroci in mladoletniki, pri pravici do popravka pa Simoniti meni, da novela ne posega v uredniško avtonomijo, saj je jasneje kot doslej določeno, da pravice do popravka vključuje tudi pravico, da prizadeti navede druga dejstva in okoliščine, s katerimi spodbija in bistveno dopolnjuje navedbe o obvestilu.

V LDS in SD so s podobnimi dopolnili, ki so jih pripravili tudi na podlagi mnenja Mirovnega inštituta, predlagali, da se opredelijo pogoji in način podeljevanja državnih sredstev za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Poskušali so določiti postopek in merila za odločanje o sofinanciranju javnega interesa na področju medijev. Predlaga merila so se nanašala na širša družbena področja oziroma bolj natančno opredeljujejo primernost za sofinanciranje medijev.

Poslanska večina je omenjena dopolnila zavrnila, prav tako kot tudi predlagane spremembe, ki se tičejo popravka. V LDS so denimo želeli preprečiti, da bi bila v isti izdaji oziroma oddaji medija hkrati objavljena tako popravek kot tudi komentar popravka ali odgovor nanj. Iz novele bi črtali določila, ki pojasnjujejo, kdaj je popravek objavljen na enakovrednem mestu in v kakšni obliki, saj ta po njihovem mnenju omejuje uredniško politiko in s tem ogroža neodvisnost medija v celoti. Primerneje bi bilo, na primer, določiti strani v tiskanih medijih, na katerih se popravki objavljajo, so menili v LDS.