Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada bo za intervencijsko sanacijo vodotokov, državnih in občinskih cest ter druge infrastrukture, ki so jih uničile poplave, zagotovila deset milijonov evrov. Rdečemu križu in Karitas pa bo namenila po 750.000 evrov za nujno pomoč prebivalstvu.
Obrambni minister Aleš Hojs je zagotovil, da bosta Rdeči križ in Karitas denar, do tisoč evrov za posameznika za nabavo najnujnejših sredstev, začela razdeljevati v začetku prihodnjega tedna. Ministrstvo za obrambo pa bo obema organizacijama iz svojih skladišč zagotovilo postelje, odeje in drugo blago. Za pomoč gospodarstvu bodo namenili 4,4 milijona evrov. Poleg tega bo ministrstvo za finance v enem tednu pripravilo navodila za odpis davčnih obveznosti prizadetim na poplavljenem območju.
Vlada je še sklenila, naj stalna slovensko-avstrijska komisija za Dravo pripravi poročilo o pravilnosti izvajanja postopkov napovedovanja pretokov reke Drave v času izrednega dogodka. Ministrstvu za kmetijstvo in okolje je naložila, naj pospeši postopke za realizacijo gradnje nasipov na reki Dravi na območju občine Duplek, ki je uvrščena med projekte, ki se bodo financirali iz kohezijskega sklada leta 2013. Ministrstva in vladne službe ter uprava za zaščito in reševanje pa morajo skupaj z občinami pospešiti pripravo ocen škode. Ocena neposredne škode bo obsegala škodo na kmetijskih zemljiščih, v gospodarstvu, na gradbenih inženirskih objektih, vodotokih in stavbah. Po doslej zbranih podatkih je poškodovanih 3608 stanovanjskih objektov, 658 upravnih in gospodarskih objektov ter deset šol. Doslej je ugotovljenih tudi 397 zemeljskih plazov.
Po oceni obrambnega ministra Aleša Hojsa bo skupna škoda, ki so jo povzročile poplave, presegla 209 milijonov evrov, kar je pogoj za prošnjo za solidarnostno pomoč EU. Trenutna škoda na vodotokih je ocenjena na 135 milijonov evrov in na državnih cestah ter železnici na 32 milijonov evrov, medtem ko bo ocena škode na lokalnih cestah še veliko višja, saj je poškodovanih cest za več kot 2400 kilometrov. Po prvih ocenah kmetijsko-gozdarske zbornice je največ škode v Podravju, kjer je samo na ptujskem in mariborskem območju poplavljenih več kot 8000 hektarov kmetijskih površin. Na večini so uničeni posevki ozimne pšenice, ječmena, oljne ogrščice, nepospravljeni posevki ajde in drugi prezimni posevki za ozelenitev.
Župana razočarana
Vladno odločitev za pomoč prizadetim v poplavah je dravograjska županja Marijana Cigala sprejela z razočaranjem: »Zame je to klofuta, saj se šalijo z nami!« Že sanacija najnujnejšega v Dravogradu (vodovod, kanalizacija) bo stala več kot milijon, tudi škoda v gospodarskih družbah je takšna, da je znesek za nujno pomoč občutno prenizek. »Samo v Lesni TIP je škode za pet milijonov,« je dejala Cigala, slovenjgraške družbe pa so že v delni oceni povedale, da je škode za več kot pet milijonov evrov. »To je žalostno, spet so nas prezrli, kaj pa je tak znesek, razdeljen med vso Slovenijo, to ni nič,« pravi županja. Zdaj upajo na evropsko pomoč, sicer ne vedo, kako bodo sanirali nastalo škodo.
»V občini Šoštanj, ki so jo poplave hudo prizadele, saj smo škodo ocenili na več kot štiri milijone evrov, bi v tem trenutku potrebovali 900.000 do milijon evrov intervencijskih sredstev, s katerimi bi lahko vsaj za silo omilili razdejanje,« pa je povedal šoštanjski župan Darko Menih: »Naš proračun je prazen, denarja za nujne intervencije nimamo, ljudje pa so obupani in pričakujejo pomoč. Upam, da nam bo država hitro pomagala, kot so številni ljudje na terenu. Povrniti jim moramo vsaj stroške, ki so jih pri tem imeli.«
