ŠKUC-LL za dopolnitev zakona o istospolnih partnerstvih

Ljubljana - Sekcija ŠKUC-LL je danes na vlado naslovila pobudo za dopolnitev zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti. V tej nevladni organizaciji namreč ugotavljajo, da je zakon v nekaterih pogledih nedorečen in pomanjkljiv ter da postavlja istospolne pare v neenakopraven položaj v primerjavi s pari različnega spola, zato izražajo interes po aktivnem sodelovanju v prihodnjem postopku dopolnjevanja zakona.

Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti je bil sprejet junija lani, začetek izvajanja zakona pa je predpisan leto dni po uveljavitvi zakona, tj. 23. julija letos.

Zakon po mnenju nevladne organizacije predstavlja prvi korak na področju uvajanja enakopravnejše zakonodaje, ki bo istospolnim parom v Sloveniji prvič omogočila nekatere formalne pravice in dolžnosti.

Institut registriranega partnerstva, ki ureja nekatera premoženjska, dedovanjska in stanovanjska vprašanja ter uvaja pravico in dolžnost preživljati nepreskrbljenega partnerja, skozi zagotavljanje ekonomske varnosti državljanov povečuje stabilnost države. Učinki se namreč odražajo predvsem skozi premoženjsko-pravno sfero. Zakon na simbolni ravni pomeni tudi družbeno priznanje ter zmanjšuje stigmatizacijo istospolnih parov. Hkrati v ŠKUC-LL ugotavljajo, da je zakon v nekaterih pogledih nedorečen in pomanjkljiv ter da postavlja istospolne pare v neenakopraven položaj v primerjavi s pari različnega spola.

Za nevladno organizacijo je sporen že naziv zakona (registracija) in predlagajo bolj nevtralen izraz. Zakon poleg tega ignorira pravice s področja socialne varnosti, ki so sicer bistveni del tovrstnih zakonov v Evropi, ne uvaja statusa svojca, določene pravice in dolžnosti pa ureja zgolj selektivno.

Ugotavljajo, da registrirano partnerstvo ne ščiti interesov partnerjev istega spola v enaki meri, kakor zakonodaja ščiti pare različnega spola. Osebe, ki želijo skleniti registrirano partnerstvo, po trenutnem pravnem položaju ne morejo urediti razmerij na različnih področjih (socialna varnost, status svojca, status zakonitega dediča, davčna vprašanja). Ker zakon hierarhično obravnava status seksualnih manjšin, vsebuje tudi elemente diskriminacije, še opozarjajo v ŠKUC LL.