Ljubljana - Po letu dni članstva v EU 62 odstotkov Slovencev meni, da je Slovenija s članstvom v povezavi pridobila, je pokazala spomladanska izdaja nacionalnega poročila Eurobarometer 2005, ki jo je v Ljubljani predstavilo predstavništvo Evropske komisije. Da je članstvo v EU dobro, meni 49 odstotkov Slovencev, kar je za tri odstotne točke manj, kot je pokazalo lansko jesensko poročilo Eurobarometra.
Da je članstvo slabo, pa meni devet odstotkov vprašanih, kar je za štiri odstotke več kot pol leta pred tem. Rahel upad zadovoljstva Slovencev z EU je v skladu s splošnim trendom v vseh evropskih državah. Kot poudarjajo na predstavništvu Evropske komisije v Ljubljani, je upad tesno povezan s časovnim obdobjem poteka ankete maja in junija letos, ki je sovpadel z razpravami o prihodnosti EU pred referendumoma o evropski ustavni pogodbi v Franciji in na Nizozemskem ter s pogajanji o novi finančni perspektivi za obdobje 2007-2013.
Glede prihodnosti zmerni optimizem
Kljub nekolikšnemu upadu zadovoljstva s članstvom v EU pa so Slovenci na splošno zelo zadovoljni z osebnim življenjem: 40 odstotkov jih meni, da se jim je življenjski položaj v zadnjih petih letih izboljšal. S trenutnim življenjem je zadovoljnih 90 odstotkov Slovencev, s čimer se uvrščamo na 6. mesto med 29 državami. Raziskava tudi kaže na trend optimizma glede osebnega življenjskega položaja: da se bo ta v naslednjem letu izboljšal, meni 31 odstotkov vprašanih, da se bo izboljšal v petih letih, pa 60 odstotkov vprašanih.
Največjo korist članstva vidijo Slovenci v prihodnjem prevzemu enotne evropske valute - tako meni 62 odstotkov vprašanih. Visoko podporo evru potrjuje tudi podatek, da se Slovenci ne bojijo izgube nacionalne valute - tako meni enako število vprašanih (62 odstotkov), to pa je največ med državami članicami EU, ki še niso prevzele evra. Obstoj evropske monetarne unije sicer podpira 83 odstotkov Slovencev.
EU pri Slovencih visoko čislana
Eurobarometrova raziskava je tudi pokazala, da ima EU med Slovenci visok ugled: s pozitivnimi značilnostmi jo povezuje 57 odstotkov Slovencev, med vsemi državami članicami pa ima Slovenija najnižji delež ljudi, v očeh katerih ima EU negativno podobo (šest odstotkov). Po drugi strani pa je raziskava pokazala, da so se strahovi glede negativnih posledic članstva, ki so bili bolj izraziti v predhodnem Eurobarometru (pričakovanja glede poslabšanja položaja določenih gospodarskih panog, kmetov, porast kriminala), zmanjšali.
Prednostna področja delovanja EU so po mnenju Slovencev v prihodnje predvsem boj z brezposelnostjo (65 odstotkov), boj proti revščini in socialni izločenosti (64 odstotkov) ter skrb za okolje (30 odstotkov).
Ustroj EU nam ni neznan
Med državljani EU so Slovenci v vrhu poznavanja evropskih zadev, obenem pa za razliko od drugih članic tudi narašča znanje o EU, je tudi pokazala raziskava. Med ustanovami EU najbolj poznajo Evropski parlament (95 odstotkov) in Evropsko komisijo (92 odstotkov), ki jima pripisujejo tudi najpomembnejšo vlogo in težo v institucionalnem ustroju unije. Največ informacij o evropskih zadevah pa dobijo preko medijev, in sicer televizije (79 odstotkov), časopisov (65 odstotkov) in radia (51 odstotkov).
Najraje bi v svoji sredi pozdravili Švico
Slovenci so tudi največji podporniki politične integracije EU (75 odstotkov), niso pa naklonjeni povečanju proračuna v ta namen (proti jih je 62 odstotkov), je tudi pokazal spomladanski Eurobarometer. Širitev EU, kot omenjeno, podpira 79 odstotkov Slovencev: med članicami EU bi Slovenci najraje pozdravili Švico (92 odstotkov), Norveško (91 odstotkov) in Islandijo (87), nižjo podporo pa izkazujejo Hrvaški (64 odstotkov) in Turčiji (53 odstotkov). Med državami Zahodnega Balkana Slovenci sicer najbolj podpirajo vstop Makedonije (67 odstotkov), visoka pa je tudi podpira pridruževanju Ukrajine (68 odstotkov).
Slovenija proevropsko usmerjena
Evropsko ustavno pogodbo podpira 76 odstotkov vprašanih, 11 odstotkov Slovencev pa za dokument sploh še ni slišalo. Raziskava je tudi pokazala na visoko podporo skupni varnostni in obrambni politiki (90 odstotkov) ter enotni zunanji politiki (84 odstotkov), s čimer se Slovenija za Ciprom uvršča na drugo mesto med državami članicami.
Raziskavo Eurobarometer so v Sloveniji izvedli med letošnjim 13. majem in 10. junijem na reprezentativnem vzorcu 1045 slovenskih državljanov, starejših od 15 let.