Ljubljana - Slovenija glede nadaljnje širitve EU ostaja pri svojih stališčih: podpira začetek pristopnih pogajanj s Turčijo in Hrvaško, je po seji odbora DZ za zunanjo politiko, ki je obravnaval izhodišča za udeležbo zunanjega ministra Dimitrija Rupla na rednem zasedanju Sveta EU v ponedeljek v Luksemburgu, poudaril predsednik odbora Jožef Jerovšek. V razpravi pa je bilo opozorjeno, da naj minister evropske partnerice kljub temu opozori, da so s Hrvaško "občasno težave glede neverodostojnosti v pogajanjih", je dejal.
Slovenija ne podpira zahteve Avstrije, da bi EU v pogajalski okvir za Turčijo kot alternativo polnopravnemu članstvu zapisala možnost privilegiranega partnerstva, je dejal predsednik OZP.
Avstrijsko mnenje je zaenkrat osamljeno, Slovenija teh zahtev ne podpira in ostaja pri stališču, da je pristopna pogajanja s Turčijo treba začeti. Vendar mora Turčija spoštovati pogoje, ki jih je povezava postavila decembra lani, predvsem glede priznanja Republike Ciper, je pojasnil Jerovšek.
Na seji OZP, ki je potekala za zaprtimi vrati, so poslanci v razpravi zunanjega ministra Dimitrija Rupla pozvali, naj članice EU opozori, da so s Hrvaško "občasno težave glede neverodostojnosti v pogajanjih". Vendar to ne pomeni, da Slovenija ne podpira začetka pogajanj s sosednjo državo, je zatrdil predsednik OZP.
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte bo po napovedih ministra v ponedeljek pred zasedanjem seznanila s poročilom o sodelovanju Zagreba s Haagom. Morebitna pozitivna ocena bi lahko pomenila, da bodo zunanji ministri EU že v ponedeljek dali zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z Zagrebom.
Slovenija zastopa stališče, da Hrvaška nima podatka, kje se skriva upokojeni hrvaški general Ante Gotovina, in si izredno prizadeva, da bi ga prijela in izročila v Haag. Vendar če to ni v moči Zagreba, naj to ne bo razlog za odlaganje pogajanj, je dejal Jerovšek.
Zunanji ministri EU naj bi sicer v ponedeljek v Luksemburgu začeli pristopna pogajanja s Turčijo. Na četrtkovem zasedanju odbora stalnih predstavnikov držav članic unije pa je Avstrija preprečila soglasje o pogajalskem okviru za Ankaro z vztrajanjem, da se v okvir vključi jasna alternativa polnopravnemu članstvu Turčije v EU, t.i. privilegirano partnerstvo. Obenem pa Dunaj vztraja pri določitvi datuma za začetek pogajanj s Hrvaško in trdi, da ima unija glede Ankare in Zagreba dvojna merila.
Zunanji ministri bodo na rednem zasedanju v ponedeljek razpravljali tudi o začetku pogajanj o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo in Črno goro, ki je predviden za 10. oktobra, ter o drugih zunanjepolitičnih temah.
OEU za čimprejšnjo določitev datuma začetka pogajanj s Hrvaško
Tudi Odbor DZ za zadeve Evropske unije (OEU) je na današnji seji obravnaval izhodišča vlade za zasedanje Sveta EU za splošne in zunanje zadeve, ki bo potekalo 3. oktobra v Luksemburgu in na katerem bodo zunanji ministri unije razpravljali predvsem o začetku pristopnih pogajanj s Turčijo in o morebitni določitvi datuma za začetek pogajanj s Hrvaško. Odbor je podprl slovensko stališče do začetka pogajanj s Turčijo in čimprejšnjo določitev datuma za začetek pogajanj s Hrvaško.
Na seji je sodeloval tudi evropski poslanec Lojze Peterle, ki je predstavil razpoloženje v Evropskem parlamentu ob sprejetju resolucije, s katero Evropski parlament ugotavlja, da Turčija izpolnjuje vse pogoje za začetek pogajanj, hkrati pa v resoluciji bodočo državo kandidatko opozarja na vrsto dodatnih pogojev, ki so trši od pogajalskega okvira EU.
Vso situacijo je Peterle po besedah predsednik OEU Antona Kokalja ponazoril z izjavo enega izmed evroposlancev, da "smo bili lansko leto, ko je vstopilo deset novih članic, priča združevanju Evrope, sedaj pa smo dejansko pred širitvijo EU".
Del Pontejeva razočarana nad delom Zagreba
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je po današnjih pogovorih s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem in premierom Ivom Sanaderjem v Zagrebu izrazila razočaranje, da kljub pozitivnemu razvoju v zadnjem času vprašanje haaškega obtoženca Anteja Gotovine ostaja nerešeno. Dodala je, da ima še dva dni časa za stališče o sodelovanju Hrvaške s sodiščem, ki ga bo posredovala delovni skupini EU.