Slovenija predlaga dve kohezijski regiji

Ljubljana – Vlada je danes sprejela predlog o členitvi države na kohezijske regije. Predlagani sta dve regiji na ravni NUTS 2, in sicer vzhodna in zahodna Slovenija. Podrobnosti vladnega predloga bosta na novinarski konferenci v torek predstavila minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar in državni sekretar za evropske zadeve Marcel Koprol.

Podlaga za delitev države je nov zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je začel veljati v soboto. Slovenija bo s predlagano členitvijo nastopila v pogajanjih z Evropsko komisijo; od izpogajane rešitve bo odvisen obseg sredstev, ki jih bo Slovenija v prihodnji finančni perspektivi EU dobila iz naslova kohezijske politike EU.

Vlada si je v zakonu zagotovila, da število kohezijskih regij določi naknadno z uredbo in si tako glede na potek pogajanj o prihodnjem evropskem proračunu EU za obdobje 2007-2013 zagotovi najbolj optimalno pogajalsko izhodišče.

Če bi želela Slovenija novo ureditev uveljaviti z letom 2007, bi morala pogajanja s komisijo skleniti že do konca letošnjega leta. Kot namreč predvideva uredba o skupni klasifikaciji teritorialnih enot za statistiko (NUTS), lahko vse spremembe v klasifikaciji v veljavo stopijo šele 1. januarja drugega leta po njihovem sprejemu.

Slovenija je trenutno na ravni NUTS 2, ki je podlaga za črpanje sredstev iz strukturnih in kohezijskega sklada, sedaj obravnavana kot ena sama regija, sledeč dogovoru, ki sta ga EU in država sklenili v pristopnih pogajanjih.

Če se bodo pogajanja o prihodnji finančni perspektivi EU končala še letos, pri čemer bodo kot izhodišče služili podatki o povprečni evropski razvitosti za obdobje 2000-2002, predlagana členitev Slovenije ne bo vplivala na pogajanja o prihodnjem evropskem proračunu.

Če pa se bo sprejem nove finančne perspektive povezave zamaknil v prihodnje leto, bo podlaga za ugotavljanje povprečne evropske razvitosti obdobje 2001-2003, v katerem bi Slovenija lahko presegla 75 odstotkov povprečja EU ter tako izpadla iz kroga upravičenk do največjega kosa evropskih sredstev. V tem primeru pa lahko predlagana členitev prispeva k za Slovenijo ugodnejšem razpletu pogajanj.

Opozicijske stranke za tri regije

Tako predsednik vlade Janez Janša kot minister Žagar sta v preteklosti večkrat poudarila, da se Slovenija glede na kriterij števila prebivalcev v regiji, ki je po uredbi NUTS 800.000 ljudi, lahko razdeli le na dve regiji. Opozicijske stranke se s tem sicer večinoma niso strinjale in so zagovarjale delitev na tri kohezijske regije.

Evropska komisija v preteklosti razčlenitve države sploh ni podpirala, a letošnjo pomlad si je Slovenija izpogajala pripravljenost na nov razmislek v tej smeri.

Vlada je delitev Slovenije na dve kohezijski regiji (severozahodno in jugovzhodno) predlagala že junija letos v prvotnem predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Njen predlog je sprožil precej kritik s strani opozicijskih strank in nekaterih regij.

Vlada je predlog zakona nato do jeseni popravila; v njem ni določila števila kohezijskih regij, temveč si je zaradi negotovosti izida pogajanja o novi finančni perspektivi EU zagotovila, da njihovo število določi naknadno z uredbo. S tem so se strinjale vse parlamentarne stranke.