Slovenijo skrbi bodoča finančna perspektiva EU

Slovenija je po drugem krogu ministrskih pogajanj o novi finančni perspektivi Evropske unije za obdobje 2007-2013 precej zaskrbljena.

Objavljeno
21. november 2005 19.45
Državni sekretar za evropske zadeve Marcel Koprol
Bruselj - Slovenija je po drugem krogu ministrskih pogajanj o novi finančni perspektivi Evropske unije za obdobje 2007-2013 precej zaskrbljena glede izgledov za dogovor na vrhu povezave 15. in 16. decembra letos, sta danes v Bruslju nakazala državni sekretar za evropske zadeve Marcel Koprol in vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. "Sem precej pesimističen," je dejal Rupel, Koprol pa je dejal, da je bilo "nezadovoljstvo danes jasno prisotno".

Gre za nezadovoljstvo z britanskim predsedstvom EU, ki še zdaj ni dalo na mizo konkretnega pogajalskega predloga s številkami. "Pričakujemo, da bo predlog podalo do konca meseca," je danes terjal Koprol. London sicer načrtuje predlog objaviti 5. decembra, le dva dni pred ministrskim konklavom 7. decembra, na katerem se bodo pogajanja nadaljevala.

"A za zdaj Britanci ne kažejo znakov popuščanja. To, kar smo slišali kot pojasnilo, je kar zaskrbljujoče. Nisem posebej miren ali optimističen glede decembrskega izida," pa je pristavil Rupel. Ob tem je sicer priznal, da je tudi aktualno perspektivo EU sprejemala v zadnjem trenutku. A ne glede na to, kdaj bo dogovor sprejet, je nujno, da Slovenija ne pristane na slabši finančni izkupiček.

" Slovenija najbrž ne bo imela ključnega vpliva, a bistveno je, da vztraja pri primernem finančnem izplenu in ne pristane na slabši rezultat, tudi če se pogajanja zavlečejo v leto 2006. Tu moramo biti neizprosni in se ne smemo zadovoljiti s slabšim rezultatom," je menil minister Rupel.

Čimprejšnjo objavo predloga Slovenija med drugim terja, da bo lahko pripravila ustrezna stališča za pogajanja, je pojasnil Koprol. Slovenija tudi želi, da britanski predlog ne bo bistveno odstopal od luksemburškega kompromisnega predloga iz junija. "Pogajamo se lahko le o tistem, kar na vrhu junija ni bilo sprejemljivo za pet držav. Če bodo uvedeni novi elementi, dogovora decembra ne bo," je dejal.

Enako kot predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je Koprol danes poudaril, da deset novih članic EU ne more samih financirati svoje širitve. "To je nesprejemljivo in tudi ni bila praksa v preteklosti," je dejal državni sekretar. Ker se Slovenija sicer zaveda, da mora proračun EU biti moderniziran, pa terja, da se v pogajanjih sprejme jasna zaveza v to smer, je še poudaril.

Glede izgledov za dogovor je bil Koprol sicer nekoliko bolj previden kot minister Rupel. "Za zdaj je še realna ocena 50 : 50. Ko bomo dobili britanski predlog, pa bomo videli, ali je več ali manj kot 50," je dejal. Da bi pogajanja propadla do te mere, da perspektiva sploh ne bi bila sprejeta niti prihodnje leto, pa se Koprolu ne zdi verjetno: " Če se to zgodi, bo Evropa res v krizi, a pričakujem, da se ne bo."

Slovenija ima kot vsaka odgovorna država pripravljenih več različnih scenarijev, tudi za primer, če zaključka pogajanj ne bo, je sicer priznal. Prvenstveno je sicer usmerjena v dogovor decembra in se v tem smislu usklajuje z več članicami. V nedeljo so se tako sestali predstavniki 17 članic, t. i. prijateljic kohezije, v stikih je država tudi z Višegrajsko skupino in Avstrijo, ima tudi več dvostranskih stikov - sam namerava v torek v Pariz.