Slovesna razglasitev mariborske nadškofije

Maribor – V mariborski stolnici so slovesno razglasili mariborsko nadškofijo in metropolijo. Sveti sedež je namreč 7. aprila na Slovenskem ustanovil tri nove škofije, mariborsko škofijo pa je povzdignil v nadškofijo. S tem dogodkom je dotedanji mariborski ordinarij Franc Kramberger postal nadškof in metropolit.

Somaševanje škofov in duhovnikov je vodil Franc Kramberger, slovesni govornik pa je bil apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello, ki je v Maribor iz Vatikana prinesel in prebral tudi listino o razglasitvi nove nadškofije. Na slovesnosti so sodelovali še Stolni zbor Maribor, mešana pevska zbora iz župnij Dramlje in Prihova ter solisti in simfonični orkester mariborske stolnice.

Med zbranimi gosti so bili poleg predstavnikov verskega življenja tudi visoki predstavniki slovenske politike, mestne občine Maribor, mariborske univerze in nekaterih drugih verskih skupnosti v Sloveniji.

Nov veter za katoliško cerkev na Slovenskem

Apostolski nuncij je po predaji listine Krambergerju v slovesnem govoru poudaril, da je bil glavni namen reforme, da bi božjemu ljudstvu služili še bolj od blizu, kar bi lahko katoliški cerkvi na Slovenskem dalo novega vetra. Velik pomen je dal tudi Slomšku, čigar dejanja so bila velika, tako da ga sploh ne čudi, zakaj ga slovenski narod časti v taki meri.

Tako mariborsko nadškofijo kot celjsko in murskosoboško škofijo je pozval k nadaljnjemu dobremu sodelovanju, vernike pa, da naj ostanejo zvesti svojemu prepričanju, kakor mu je bil vse svoje življenje zvest tudi Slomšek. Kot je še dodal apostolski nuncij, ima o slednjem zelo dobro mnenje tudi papež Benedikt XVI., ki je ob nedavnem sprejemu novega slovenskega veleposlanika nekaj zelo lepih besed povedal tudi o Sloveniji.

Kramberger: Naš program je evangelij

Nadškof Kramberger je v zahvalnem nagovoru dejal, da se z današnjo razglasitvijo končujejo in hkrati kronajo vsa letošnja dogajanja ob ustanovitvi novih škofij, zdaj pa se začenja tisto, za kar se je vse to zgodilo - pastoralno, versko, duhovno, tudi kulturno in narodnostno delo po smernicah drugega vatikanskega cerkvenega zbora in slovenske sinode.

"Začenja se poglobljeno delo kot odgovor na znamenja in izzive v naši sedanjosti za prihodnost naše nadškofije in Cerkve na Slovenskem. Dogodki, ki smo jih doživeli in slovesno obhajali, nas obvezujejo, da novi pravni ureditvi damo nov način in vsebino našega delovanja, uresničenje novih odnosov med škofi, duhovniki, pastoralnimi sodelavci in vsemi verniki," je dejal nadškof Kramberger in dodal, da to ne pomeni klerikalizacije družbe ali triumfalizma cerkve, temveč nenehno prizadevanje, da bi cerkev pri nas in z njo vsi verniki zaživeli še bolj avtentično evangeljsko življenje.

Kramberger je še dejal, da njegov namen ni, da bi ob slavju v programskem nagovoru razgrnil pastoralne načrte, saj te že imajo. "Evangelij je naš program. Drugi vatikanski koncil in naš plenarni zbor, to so naši načrti. In uresničenje tega je in bo naš pastoralni napor iz dneva v dan, iz leta v leto. To bodo naši odgovori na znamenja in izzive našega časa," je povedal nadškof in se v nadaljevanju zahvalil vsem, ki so v preteklosti in danes pomagali pri ohranitvi in razvoju slovenske cerkve ter nastanku mariborske nadškofije.

Kramberger palij že prejel

Franc Kramberger je 29. junija letos iz rok papeža Benedikta XVI. prejel palij, ki predstavlja vez metropolita z rimskim papežem in je znamenje metropolitove oblasti v cerkveni pokrajini. Metropolita po imenovanju veže dolžnost prositi papeža za palij v treh mesecih po škofovskem posvečenju, v primeru, da je že posvečen, pa po prevzemu škofije. Palij je zunanje znamenje polnosti metropolitove službe in obenem izraz edinosti, ki metropolite povezuje s papežem in Apostolskim sedežem. Palij je vezan na posameznega metropolita in ga morajo ob njegovi smrti položiti skupaj s truplom v grob, pojasnjujejo pri Slovenski škofovski konferenci.

Nova razporeditev slovenskih cerkvenih pokrajin

Zemljevid slovenske cerkvene pokrajine je letos z razglasom papeža Benedikta XVI. dobil novo podobo. V okviru ljubljanske nadškofije je bila namreč ustanovljena nova novomeška škofija s sedežem v Novem mestu, v kateri je za škofa-ordinarija papež imenoval dotedanjega ljubljanskega pomožnega škofa in generalnega vikarja Andreja Glavana. Dotedanja župnijska cerkev Novo mesto - Kapitelj je postala stolna cerkev sv. Nikolaja.

Poleg nadškofije tudi dve novi škofiji

Na območju prejšnje mariborske škofije sta s papeževim sklepom nastali tudi celjska škofija s sedežem v Celju in murskosoboška s sedežem v Murski Soboti. Za škofa-ordinarija v Celju je papež imenoval dotedanjega mariborskega pomožnega škofa in generalnega vikarja Antona Stresa, za ordinarija v Murski Soboti pa Marjana Turnška, dotedanjega rektorja bogoslovnega semenišča v Mariboru. Stolnici sta postali dotedanji župnijski cerkvi, v Celju sv. Danijela, v Murski Soboti pa sv. Nikolaja.