Sprehod za spomin lani v mestu, letos kar na vrtu

V septembru, svetovnem mesecu alzheimerjeve bolezni, se vrstijo dogodki, ki širijo zavedanje o tem, kaj je demenca.

Objavljeno
28. september 2020 10.00
Posodobljeno
28. september 2020 12.12
Stanovalci Doma starejših občanov Kočevje z roko v roki na sprehodu, ki ozavešča o problemu demence v Sloveniji. FOTO: Simona Fajfar/Delo
Kočevje – V Domu starejših občanov Kočevje so, tako kot po številnih drugih domovih in ustanovah, zaznamovali 21. september, svetovni dan alzheimerjeve bolezni. Sprehod za spomin je letos zaradi epidemije potekal kar na njihovem vrtu. »Glavni namen sprehoda je ozaveščanje o problemu demence v Sloveniji, da bi zmanjšali stigmo oseb s to boleznijo,« pravi Gordana Kalinič, animatorka, ki v Domu starejših občanov Kočevje dela s stanovalci z demenco.

image
Demenca je bolezen, o kateri moramo govoriti. FOTO: Simona Fajfar/Delo


»Lani smo v okviru Sprehoda za spomin šli v mesto, letos pa smo se prilagodili epidemiji in ostali na območju doma,« pravi Gordana Kalinič o dogodku, ki ga organizirajo pod okriljem Spominčice, slovenskega združenja za pomoč pri demenci. Glavni namen dogodkov – poleg Sprehoda za spomin so v kočevskem DSO s stanovalci pripravili še dve delavnici – je aktivno ozaveščanje o bolezni, ki postaja pereč globalni problem.
 

Ozaveščanje in zmanjševanje stigme


Prve dogodke, kjer so ljudi obveščali o tem, kaj je demenca, so pripravili že leta 1994 v svetovni organizaciji Alzheimer’s Disease International (ADI). September so razglasili za svetovni mesec alzheimerjeve bolezni, ko se vrstijo dogodki, s katerimi širijo zavedanje o demenci. Določili pa so tudi svetovni dan alzheimerjeve bolezni, 21. september, ko članice te organizacije po vsem svetu organizirajo številne dogodke za ozaveščanje ljudi o demenci, da bi se zmanjšala stigma ljudi s to boleznijo, da bi vsakdo čim hitreje prepoznal njene prve znake. To namreč pomaga tako bolniku kot svojcem, saj je ključno, da se postavi čim zgodnejša diagnoza.

image
Sprehod za spomin – če ne drugače, po vrtu. FOTO: Simona Fajfar/Delo


V Sloveniji je obolelih že več kot 32.000 ljudi, v Evropi deset milijonov, na svetu jih je že več kot 49 milijonov. Število obolelih vsako leto narašča in pričakujejo, da se bo do leta 2040 v Evropi celo podvojilo. Po podatkih Svetovne organizacije za alzheimerjevo bolezen za osebe z demenco skrbi še trikrat toliko ljudi.


V starosti nad 65 let ima demenco že vsak peti človek, nad 80 let pa vsak tretji.
 


Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe v možganskih celicah. Kaže se z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje. V starosti nad 65 let ima demenco že vsak peti človek, v starosti nad 80 let pa vsak tretji. »Ta bolezen lahko traja od deset do 15 let,« pravi Gordana Kalinič. Pomembno je, da jo odkrijemo zgodaj. Napredovanja bolezni ni mogoče ustaviti, a se ga lahko upočasni. Druge bolezni pa lahko njeno napredovanje pospešijo.
 

Pomembno je prepoznavanje prvih znakov


»Zelo pomembno je, da se svojci zavedajo, da imajo bolnika z demenco,« pravi sogovornica, ki skupaj s delovno terapevtko Katjo Buzuk v DSO Kočevje vodi skupino za samopomoč pri združenju Spominčica. »Pomembno je prepoznavanje prvih znakov demence, da svojca odpeljemo na pregled k osebnemu zdravniku, ki osebo ob sumu na demenco pošlje k nevrologu ali psihiatru,« pravi Gordana Kalinič.

image
Sprehod za spomin FOTO: Simona Fajfar/Delo


Kaj so vzroki za nastanek demence, strokovnjaki še niso ugotovili. Največji dejavnik tveganja je starost, čeprav čedalje več bolnikov za demenco zboli že pred 65. letom. Tveganje za demenco je večje tudi pri manjši miselni aktivnosti, pri ljudeh, ki so socialno izolirani in imajo nižjo izobrazbo, prav tako imajo več možnosti za demenco ljudje s ponavljajočimi se epizodami depresije. Ta je v poznih letih eden od zgodnjih simptomov demence.


Napredovanja bolezni ni mogoče ustaviti, lahko se ga upočasni.
 


Zgodnje ugotavljanje demence pa ni pomembno le zaradi bolnika, ampak tudi za njegove svojce, pravi Gordana Kalinič: »Pomembno je, da svojci vedo, kaj je demenca in kako se z njo spoprijeti, da ob bolniku s to boleznijo ne izgorijo.« Svojci so lahko pri bolniku z demenco izpostavljeni hudim psihičnim, fizičnim in finančnim obremenitvam ter tudi socialni izključenosti. Osebe z demenco sčasoma postanejo vse bolj odvisne od svojcev oziroma od drugih ljudi in potrebujejo 24-urno pomoč, saj ne morejo več skrbeti zase. Demenca predstavlja enega največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih problemov današnje družbe.
 

Vloga skupin za samopomoč


Pomembna je ozaveščenost o vseh vidikih te bolezni, pravi sogovornica: »Demenca ni kot druge bolezni.« Zato so pomembne tudi skupine za samopomoč združenja Spominčica, ki ga je leta 1997 ustanovil dr. Aleš Kogoj, specialist psihiatrije. Zavedal se je, da je treba bolezen, ki med ljudmi do leta 1990 ni bil znana, zdravniki pa pri nas niso imeli še nobenega registriranega zdravila za njeno zdravljenje, predstaviti ljudem.


Svojci so lahko zaradi nepoznavanja demence in tega, kako se spopasti z njo, izpostavljeni hudim psihičnim, fizičnim in finančnim obremenitvam.
 


Leta 2002 so prvič organizirali prireditve, s katerimi so slovensko javnost opozorili na to bolezen. V središče Ljubljane so postavili informacijsko točko, kjer so svojcem svetovali in jim posredovali publikacije s koristnimi nasveti in informacijami. Od leta 2012 združenje Spominčica na ta dan organizira še Sprehod za spomin, od leta 2017 pa ustanavljajo demenci prijazne točke.

image
Na sprehod ob klepetu. FOTO: Simona Fajfar/Delo

 

Pomaga zavedanje, da nisi sam


Takšna točka od lani deluje tudi v DSO Kočevje. »Ljudje pri nas lahko dobijo vse informacije o bolezni ter napotke, kam po pomoč in kako je s socialno-pravnimi vidiki, ki jih je bolje rešiti, še preden dementna oseba opeša do konca,« pravi Gordana Kalinič. S širjenjem vedenja o tej bolezni se spreminja tudi odnos do bolnikov z demenco, potrjuje sogovornica, ki doda, da pred dvajsetimi leti ni bilo toliko informacij o tej bolezni in je bilo zato bolnikom in njihovim svojcem veliko težje.

image
Vsi proti stigmatiziranju demence. FOTO: Simona Fajfar/Delo


Ti lahko v DSO Kočevje poiščejo pomoč tudi v skupini za samopomoč. Poleg predavanj strokovnjakov, ki predstavijo posamezne vidike bolezni, si tam ljudje tudi izmenjujejo izkušnje. To je, pravi Gordana Kalinič, verjetno še bolj pomembno kot strokovni del srečanj: »Ljudje si med seboj pomagajo z izkušnjami, kako so rešili določene probleme. Velikokrat pomaga tudi zavedanje, da nisi sam.«



Demenca se lahko pokaže v obtoževanju ljudi, ki živijo z dementno osebo – najbližji so vsega krivi –, zato je pomembno, da se svojci z dementno osebo ne prepirajo. »Vse to se učimo na naših skupinah za samopomoč,« pravi Gordana Kalinič. Izpostavi, da je pomembno, da svojci bolezen sprejmejo in se naučijo ravnati z njo. »Potem je vse lažje.«