Srečanje v Kobaridu

V Kobaridu je bilo tradicionalno novoletno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja. Udeleženci so opozorili na "neuresničevanje" pravic slovenske manjšine v Italiji.

Objavljeno
22. januar 2006 13.17
Z leve proti desni: predsednik deželnega sveta Furlanije julijske krajine Alessandro Tesini, predsednk DZ RS France Cukjati, urednica Novega Matajurja Jole Namor in predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič
Kobarid - V Kobaridu je bilo v soboto tradicionalno novoletno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja, ki ga že 36 let organizira tolminska upravna enota v sodelovanju s tremi posoškimi občinskimi upravami. Vsakoletno srečanje beneških Slovencev z rojaki na slovenski strani meje je priložnost, da se država seznani s položajem zamejcev in njihovimi težavami, je na srečanju povedal predsednik državnega zbora France Cukjati.

Slovenske manjšine so še vedno na poti k uresničevanju svojih pravic. Leta 2001 sprejeti zakon o zaščiti slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini (FJk) hkrati je in ni uresničen, a bi bili črnogledi, če ne bi videli napredka v odnosu Italije do slovenske manjšine, je na srečanju, ki se ga je udeležil tudi predsednik deželnega sveta FJk Alessandro Tesini, poudaril Cukjati.

Po njegovih besedah postaja neurejeni status manjšin v času, ko v Evropi izginjajo meje, vse bolj moteč. "Verjamem v pravno državo evropskih sosed in prepričan sem, da se bodo zadeve pospešeno uredile, a tudi matična država ne sme stati križem rok," je povedal predsednik državnega zbora.

Cukjati je pojasnil, da bo parlament predlog zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja obravnaval februarja, na pobudo za komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu pa preučujejo možnost, da bi predstavnik zamejskih Slovencev sodeloval na plenarnih sejah državnega zbora, s čemer bi bili zamejski Slovenci bolj prisotni tudi v matični domovini.

Bartolot: Politično ozračje v Kanalski dolini se izboljšuje

Poleg predsednika državnega zbora, ki se je pred srečanjem v Kobaridu sestal tudi z delegacijo slovenske narodne skupnosti iz Italije, v kateri so bili deželni in pokrajinski predstavniki Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze, sta zbrane nagovorila še kobariški župan Pavel Gregorčič in predsednik slovenskega društva Planika iz Kanalske doline Rudi Bartolot. Slednji je povedal, da se politično ozračje v Kanalski dolini izboljšuje, vedno večje pa je tudi zanimanje za slovenski jezik in kulturo.

Po mnenju Bartolota je predlog zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja pomanjkljiv, opozoril pa je na težave z vidnostjo programov RTVS v Videmski pokrajini, predvideno gradnjo visokonapetostnega daljnovoda Okroglo pri Kranju - Videm, ki bo potekal čez Benečijo in ga ljudje ne želijo, ter težave pri oblikovanju večnamenskega centru za promocijo slovenske kulture.

Po bogatem kulturnem programu se je srečanje, ki so se ga udeležili tudi predsednik Videmske pokrajine Marzio Strassoldo, podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora, vsi okoliški župani in številni drugi, ki na obeh straneh meje skrbijo za stike in ohranjanje slovenske zavesti, v bolj sproščenem vzdušju nadaljevalo v Hotelu Hvala.