Starševstvo v primežu zahtev delodajalcev

Raziskava je potrdila prisotnost diskriminacije na delovnih mestih zaradi starševstva. Še posebej so ji izpostavljene matere in potencialne matere ter moški, ki želijo uveljavljati (zakonske) starševske pravice.

Objavljeno
15. maj 2006 08.00
Kljub neplodnosti je pacientkia zanosila in rodila po naravni poti
Ljubljana – Kakšna je slovenska družina? Vse več je družin, vendar so vse manjše. Povprečna družina v Sloveniji šteje 3,4 člana, delež družin pa je med najvišjimi v Evropi. Letošnji dan družine se osredotoča na dejstvo, da se družina spreminja ali, kot pravi tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, mladi danes bolj preverjajo trdnost odnosov in da tudi starševstvo ni več tako samoumeven del življenjskega cikla. In prav vprašanju starševstva so strokovnjaki v sodelovanju z ministrstvom za delo dali prednost: z njim se mora ukvarjati slovenska družba – brez občutka varnosti in zaželenosti starševstva na delovnem mestu namreč tudi višje rodnosti ne bo.

Rezultati raziskave, ki sta jo v okviru Razvojnega partnerstva pripravili Aleksandra Kanjuo – Mrčela in Nevenka Černigoj Sadar s Fakultete za družbene vede z intervjuji tako med delojemalci, potencialnimi delojemalci kot tudi vodilnim kadrom v več slovenskih podjetjih, so potrdili prisotnost diskriminacije na delovnih mestih zaradi starševstva. Še posebej so ji izpostavljene matere in potencialne matere ter moški, ki želijo uveljavljati (zakonske) starševske pravice. Izrazito ranljivi so starši predšolskih otrok. »Pričakuje se tudi, da oče ne bo izostajal z dela zaradi starševskih obveznosti, zato delodajalci moške dojemajo kot zanesljivejše od žensk. Tako so moškim delovna mesta dostopnejša, hkrati pa so zaposleni moški pod bistveno večjim pritiskom, ko želijo aktivno živeti vlogo očeta.«

Kako se diskriminacija kaže?

Med drugim z neprijetnimi odzivi tako delodajalcev kot sodelavcev na nosečnost in bolniške odsotnosti zaradi nege otroka, z oviranim napredovanjem in nazadovanjem po porodniškem dopustu, zaposlovanjem za določen čas. Kot diskriminacijo pa je treba razumeti tudi željo delodajalcev, da zaposluje mlade ljudi, ki nimajo obveznosti zunaj službenega okolja, in spregledovanje dejstva, da delavca s starševskimi obveznostmi ne moremo obravnavati enako kot delavca brez njih. Najhujša oblika diskriminacije pa je seveda razveljavitev ali neobnovitev pogodbe zaradi starševskih obveznosti delojemalca.

Tako Aleksandra Kanjuo–Mrčela in Nevenka Černigoj Sadar kot Nada Stropnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja, ki je pretekli teden objavila ekonomsko raziskavo o vplivu odnosa do starševstva na uspešnost podjetij, poudarjajo, da je v Sloveniji osnovni zakonski okvir dober, da pa mora država poleg dopolnjevanja zakonodaje poskrbeti tudi za splošno ozračje v državi, vplivati na ohranjanje in uvajanje meril in vrednot, ki bodo obsojale opisano diskriminacijo in podpirale pravico do aktivnega starševstva. Negativne spremembe, ki jih doživlja mlada generacija, so namreč osredotočene prav na delovnem mestu, to pa je najpomembnejši razlog, zaradi katerega se mladi vse težje odločajo za starševstvo.


Več o tem preberite v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela.