Tiskane izdaje
Ljubljana - V nedeljo ob 2. uri zjutraj smo morali kazalce premakniti za eno uro naprej, torej na 3. uro. Tako smo prešli na poletno računanje časa. Premik določa uredba o določitvi prehoda s srednjeevropskega časa na poletno računanje časa in prehoda nazaj v letih od 2002 do 2006. Ure bomo znova premaknili zadnjo oktobrsko nedeljo (29. oktobra), ko bomo s poletnega časa prešli nazaj na srednjeevropski časovni pas.
V Evropi je večina držav članic začela uvajati poletni čas v 70-ih letih, nekatere pa že prej, za daljše ali krajše obdobje. Prva direktiva "on summer time arrangements" je bila sprejeta 22. julija 1980, njen namen pa je bila harmonizacije datumov prehoda. S tem so želeli odstraniti ovire za prost pretok blaga, storitev in oseb, ki bi jih lahko povzročali različni datumi prehoda na poletno računanje časa v različnih državah. Datumi v vseh EU državah so bili popolno, brez dopuščanja posameznih izjem, usklajeni s številnimi predpisi EU.
Pred sprejemom zadnje direktive (19. januar 2001) je bila v državah članicah EU opravljena obširna študija o učinkih prehoda na poletno računaje časa. Zajemala je različna področja aktivnosti od kmetijstva, okolja, energije, zdravja, turizma, prometa in zvez. V zaključkih je bilo sklenjeno, da naj se harmonizacija na ravni EU ohrani ter da bodo v uniji vsakih pet let zaradi boljše informiranosti držav članic pripravili razpored prehoda s točnimi datumi.
Evropska komisija bo najkasneje do konca leta 2007 na podlagi informacij iz držav članic pripravila tudi poročilo o učinkih določb direktive, torej o učinkih vsakoletnega uvajanja poletnega časa.
Slovenija se je predvsem po letu 1993, ko je to področje uredil slovenski zakon o računanju časa, usklajevala z državami članicami EU. Pred uveljavitvijo omenjenega zakona je v Sloveniji veljal jugoslovanski zakon o računanju časa, ki se je prvič uporabil aprila leta 1983.
