Študenti in dijaki na cesti

Ljubljana - V organizaciji Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) je danes v Ljubljani potekal množični opozorilni shod z naslovom Črna sreda, s katerim so slovenski študenti in dijaki opozorili na slabšanje socialnega položaja šolajoče se mladine ter negativne posledice načrtovanih vladnih gospodarskih in socialnih reform. Po ocenah organizatorjev se je na Kongresnem trgu zbralo več kot 10.000 ljudi, nato pa so se udeleženci shoda preselili še pred poslopje državnega zbora, kjer nadaljujejo z opozarjanjem.

Predsednik ŠOS Miha Ulčar je v nagovoru zbranim na Kongresnem trgu dejal, da današnji shod pomeni največji shod študentov in dijakov v zgodovini samostojne Slovenije. "Danes smo skupaj zato, ker študij že danes ni brezplačen," je pojasnil. Ulčar je izrazil tudi kritiko vladi, da predlogov študentov ne želijo upoštevati, ter dejal, "naj ne trosijo samo lepih besed, naj ne ignorirajo dijakov in študentov in naj ne zavajajo javnosti". Študenti in dijaki pričakujejo, da se bo "študentska politika zastavila odgovorno in dolgoročno, visokošolska politika ne sme biti prepuščena peščici novodobnih ekonomistov", je še dodal Ulčar.

"Današnji shod je miren opozorilni shod in je opozorilo vladi. Naslednjič morda ne bo več tako," je dejal Ulčar.

Po besedah predsednika ŠOS študenti in dijaki nasprotujejo, da bi se "krpalo proračunske luknje z obračunavanjem šolnin ter da bi se krčilo dijaške in študentske pravice". Obenem pa je na očitke vlade, da so zahteve nerealne in da se predstavniki ŠOS ne želijo pogovoriti, Ulčar odgovoril z besedami, da jih vladna stran ni upoštevala, ko so se v ŠOS želeli pogovarjati. Med drugim je še povedal, da študente podpirajo univerza, Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ter Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

Semolič: Gre za zaščito socialne države

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je dejal, da "gre za zaščito socialne države, gre za to, da ne bi bil študij le privilegij bogatih". "Tu gre za naše otroke. Tukaj smo, ker smo solidarni s ŠOS," je podporo izrazil Semolič.

Član ožjega odbora za organizacijo francoskih študentskih protestov ter član izvršnega odbora Nacionalne zveze francoskih študentov Victor Vidilles je v imenu francoskih študentov slovenskim študentom in dijakom izrekel podporo. Kot je dejal, se je v Franciji sprva zbralo le pol milijona mladih, a se je število povečevalo in na koncu so zmagali. "Danes se borite, ker želite boljši sistem," je dejal in izrazil upanje, da bodo slovenski študenti uspeli, tako kot so uspeli mladi v Franciji.

Nemški študent Colin Tuck, član vodstva Združenja nacionalnih študentskih organizacij Evrope, je med drugim dejal, da se slovenski študenti danes borijo za boljši sistem izobraževanja. Obenem je pozval ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana in premiera Janeza Janšo, naj sodelujejo s študenti in podpišejo sporazum.

Predsednik Dijaške organizacije Slovenije Jernej Štromajer pa je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da je današnji dijak jutrišnji študent, zato je rešitev problematike nujna. Obenem je dejal, da si dijaki in študenti želijo boljši in kvaliteten sistem izobraževanja.

Dijaki in študenti so opozarjali tudi s transparenti, na katerih je bilo med drugim navedeno: "Še maturo naredim, na lotu zadanem in grem na faks", "Študenti še vedno čakamo na dialog", "Draga vlada, kdo pa je vam plačal šolanje?" in "Vi ste vlekli Titove štipendije, mi bomo dobili Janševe šolnine".

Podporo izrazile tudi nekatere politične stranke

Podporo ŠOS so izrazili še pri mladih Liberalnih demokratih Ljubljane, v Stranki mladih Slovenije (SMS) in v podmladku zunajparlamentarne stranke Aktivna Slovenija (AS), imenovanem Mladi Asi. Podporo shodu in nameram ŠOS so v torek izrazili tudi srbski študenti ter Društvo bosansko-hercegovskih študentov Slovenije.

Podmladki pomladnih strank proti Črni sredi

Predsedniki podmladkov treh koalicijskih strank SDS, NSi in SLS so na današnji novinarski konferenci ocenili, da je današnji opozorilni protestni shod ŠOS nepotreben in preuranjen. Slovensko demokratsko mladino (SDM) skrbi, ker ŠOS na reforme gleda kot na zmanjševanje privilegijev, ne pa kot priložnost za mlade, je povedal predsednik SDM Nikolaj Oblak. Ob tem je ocenil, da večina študentov protesta ne podpira, kar sklepajo na podlagi odzivov na napoved demonstracij.

Tudi predsednik Mlade Slovenije Robert Ilc je prepričan, da so današnje demonstracije preuranjene, saj gre za zadnjo skrajno možnost, ki se jo uporabi, ko so vse ostale možnosti v dialogu z vlado izčrpane. Medtem ko ŠOS v javnosti zavrača "konstruktivni dialog", se z vlado že pogaja o vsebini sporazuma, je dejal Ilc in dodal, da ŠOS v javnosti trdi, da jim vlada ne prisluhne. "Mislim, da gre za dvojno igro," ocenjuje Ilc.

V podmladku NSi menijo, da ŠOS ni uspel doseči neke kritične mase, zato so se obrnili tudi na dijake srednjih šol in vodstva šol. "Imamo številne informacije, ki govorijo o tem, da so mnoga vodstva šol, dijakom omogočila, da se namesto pouka, udeležijo demonstracij. Nekatere šole pa bodo celo zagotovile prevoz," je zatrdil Ilc. Na novinarsko vprašanje, katere šole so organizirale prevoze, pa Ilc ni postregel s podatki. Tudi ob naknadnem preverjanju Ilc ni sporočil imena niti ene šole, ki naj bi takšne prevoze organizirala.

Predstavniki Mlade Slovenije, Nove generacije SLS in SDM v ozadju demonstracij vidijo " politično motivirano dejanje". Po njihovem mnenju gre za nasprotovanje sedanji vladi in njenim prizadevanjem za izpeljavo reform. Kot primer za takšno ravnanje podmladki treh koalicijskih strank navajajo, da so predstavniki ŠOS zavrnili vabilo ministra za delo Janeza Drobniča v preteklih tednih, naj sodelujejo v delovni skupini za pripravo sistemskega zakona o štipendiranju, ki je sicer ena glavnih zahtev ŠOS.

Nova generacija SLS pa od študentskih organizacij pričakuje, da bodo pri oblikovanju svojih stališč upoštevali zlasti dolgoročne interese študentov in drugih državljanov. In ne le kratkoročnih interesov, zlasti na področju financiranja, je povedal predsednik podmladka SLS Rok Ravnikar. Sicer pritrjuje, da je treba v visokošolskem sistemu marsikaj spremeniti, "vendar se je nemogoče pogovarjati le o bonitetah. Pričakujemo, da je primarna prioriteta študentov kakovost visokošolskega študija," je povedal Ravnikar, kar pa v 13-ih zahtevah ŠOS "ni tako dobro izraženo".

Ravnikar je pozdravil potezo ljubljanske univerze, "ki je prvič v zgodovini podprla študente ". Obenem pa je opozoril, da pri prenovi visokošolskega sistema, levji delež ostaja na univerzah, ki so samostojne. Zato pričakujemo, da bodo študentske organizacije svoje zahteve postavile ne le do države, temveč tudi do univerz in njihovih vodstev, je še dejal Ravnikar.

Predsednik SDM je glede reform še opozoril, da gre za prihodnost mladih, ki so najbolj zainteresirani za višji standard in kakovost življenja. Pogoj za to je gospodarska rast. Predlagane reforme po njegovem mnenju ne zmanjšujejo konkurenčnost študentskega dela v primerjavi z drugimi oblikami dela. Ne ukinja študentskih bonov in študentskih subvencij za bivanje in "nikakor ne ukinjajo štipendij", je povedal Oblak. Težko pa je delovati v prid vsem državljanom, tako Oblak, "če se že v osnovi vsi predlogi zavračajo".

ŠOS zavrača očitke

V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) zavračajo očitke nekaterih političnih strank in njihovih podmladkov, da je imel današnji opozorilni shod študentov politično konotacijo. Kot so sporočili iz ŠOS, so "predstavniki študentov v zadnjih dnevih dobili veliko neformalnih groženj s strani posameznikov blizu strankarskih podmladkov". V odgovor na izpostavljanje odprtih vprašanj se v javnosti poskuša diskreditirati celotno slovensko študentsko organiziranost, so prepričani v ŠOS.

"ŠOS je nestrankarska predstavniška organizacija vseh študentov v Sloveniji, opozorilni shod pa je povsem legitimna oblika kritike sodelovanja z vlado in njenimi institucijami ter izražanja nestrinjanja z napovedanimi ukrepi države na področju študentske in dijaške problematike," pojasnjujejo v ŠOS. Dodajajo, da ŠOS opravlja vlogo študentskega sindikata, ki zagovarja interese študentov in dijakov, zato so tudi njene aktivnosti usmerjene v to, da se prepreči poslabšanje položaja te populacije.

"Enako pravico do zagovarjanja svojih interesov imajo tudi predstavniki drugih družbenih ali interesnih skupin," poudarjajo predstavniki študentov, ki so prepričani, da "živimo v odprti družbi, kjer ima civilna družba pravico do svobodnega izražanja". "Poskus utišanja študentov pa lahko razumemo kot simptom premika v totalitarnost," dodajajo v ŠOS.

V ŠOS sicer napovedujejo stopnjevanje pritiska na predstavnike vlade, če ne bo prišlo do dogovora o urejanju odprtih vprašanj študentske problematike. Če do podpisa dogovora ne bo prišlo do konca meseca, bodo študentje in dijaki organizirali splošne proteste študentov, na katere bodo povabili tudi starše.

Zupan: Študenti naj ugotovijo, kaj točno želijo

Današnja Črna sreda je pisana "druščina dijakov, študentov in ljudi, ki želijo več informacij". Dobro je, da se srečajo, pomenijo, koliko so njihove zahteve uresničljive, kaj imajo, da se primerjajo z drugimi državami in predvsem da se dogovorijo, kaj točno želijo. To je tisto, kar moramo na ministrstvu dejansko še ugotoviti, da bomo lahko finančno in časovno ovrednotili njihove zahteve, je na slovesnosti ob začetku del za kampus Ajdovščina Univerze Nova Gorica dejal minister za visoko šolstvo Jure Zupan.

Ko bo to narejeno, bo sporazum zelo blizu, meni minister. S študenti sicer že "navezujejo stike" in se želijo čim prej srečati, predvidoma že prihodnji teden, je pojasnil. Na srečanju naj bi se pogovorili o posameznih točkah in prišli do "nekega skupnega sporazuma", ki bo "kompromis, sprejemljiv za obe strani", je še sklenil minister.

Janši poslali pismo s 13 zahtevami

Kot je znano, je ŠOS 28. marca predsedniku vlade Janezu Janši poslal pismo s 13 zahtevami, v katerem so naštete zahteve za študij brez šolnin za študente, ki niso zaposleni, sprejem sistemskega zakona o štipendiranju in 20.000 novih štipendij, ohranitev študentskega dela, višje subvencije za prehrano, dosledno uresničevanje bolonjske reforme, 5000 novih študentskih postelj, ureditev položaja študentskih družin in invalidov, zaposlitev pol leta po diplomi, ohranitev posebne davčne olajšave, kakovostnejše visoko šolstvo z ustanovitvijo neodvisne javne agencije za kakovost, brezplačni javni prevoz, več sredstev za visoko šolstvo in izboljšanje zdravstvene oskrbe.


Martina Gramec s Policijske uprave Ljubljana pa je pojasnila, da v času shoda večjih kršitev javnega reda in miru niso zabeležili.