Tiskane izdaje
Premier Janez Janša je ob predstavitvi dela, ki ga je vlada opravila v prvi polovici leta, v ospredje umestil zunanjepolitične in gospodarske teme, pri čemer je kot največji dosežek poudaril sprejem Slovenije v območje evra. Kar zadeva prihodnost, pa bo domače prizorišče po njegovih napovedih zaznamovala davčna zakonodaja. Prav gotovo!
Politiko, stroko in širšo javnost bo davčna reforma verjetno hudo zaposlovala že ob izteku poletja, saj bo vlada predvidoma septembra obravnavala predlog okvira davčne reforme. Dosti časa tako ali tako nima. Zakonodaja, povezana z davčno reformo, mora biti uveljavljena do konca leta, saj morajo davčne spremembe začeti veljati hkrati z uvedbo nove valute. In zdaj? Ne le da je reforma zavita v nekakšno meglico skrivnostnih izračunov. Še bolj kot to je skrb zbujajoče, da finančni minister denimo ne razmišlja o tem, kaj pomeni davčna reforma za uspešnost uvedbe evra. Bo jesen primernejša za tak razmislek?
Poglavje zase je Hrvaška. Na slovenski strani ni nobenega razloga za nervozno ravnanje, nam sporoča premier, saj ima Slovenija trden notranje- in zunanjepolitični položaj. Najbrž res ni razloga za pretirano nervozo. Toda ravno v zadnjem času (in ne prvič v tem mandatu) lahko spremljamo »okrepljeno dogajanje« na ravni medsoseskih odnosov, iz katerega bi težko izpeljali, da slovenska vlada natanko ve, kako ravnati v konkretnih situacijah, in da ji pri tem ne manjka primerne odločnosti.
Premier je na jesen vsekakor vezal velike projekte. Enega pa je pozabil ali pač namerno izpustil. Vse omenjene teme – in tudi mnoge druge, na katere je Janša pokazal včeraj – bodo namreč neizogibno prepletene z lokalnimi volitvami. Veliki načrti bodo zato pogosto lahko v nasprotju s parcialnimi interesi – ko gre za volilni uspeh, brezkompromisno rivalstvo znotraj koalicije ni nobena izjema. Vsak list, ki bo jeseni (od)padel z drevesa načrtov in želja, bo imel veliko težo.
