Tiskane izdaje
Davčne oaze so države, pokrajine in ozemlja, v katerih ni treba plačati določenih davkov ali pa so ti zelo nizki v primerjavi z drugimi državami. Izraz se uporablja tudi za države, ki pri določenih finančnih poslih zagotavljajo popolno anonimnosti oziroma davčno tajnost. Tovrstno tajnost pa tuji posamezniki ali podjetja lahko uporabijo za izogibanje plačevanju davkov v matičnih državah.
Vsako poslovanje z davčnimi oazami še ni nezakonito, saj lahko gre pri tem za izkoriščanje bolj ugodnega davčnega sistema v drugi državi. »Z ustanavljanjem podjetji v davčnih oazah načeloma ni nič narobe, če so te podružnice registrirane in prijavljene na Fursu. Narobe pa je, če se utajujejo davki − če torej poslovanje v teh oazah ni prijavljeno,« je strnil Branko Mayr, preiskovalec finančnih prevar in predavatelj na magistrskem programu forenzične preiskave v financah in računovodstvu na Visoki šoli za računovodstvo.
Po njegovih besedah imamo v EU seznam držav, s katerimi se normalno trguje in oaze ne veljajo kot sporne. »Obstaja popis, kjer so naštete države, za katere velja, da jih je treba, če z njimi poslujemo, posebej obravnavati in deklarirati. In obstajajo tudi posebne davčne obremenitve, da se nevtralizira ugodnejša davčna obravnava v tisti državi. Je pa tudi seznam tistih, kjer je tveganje, denimo Kajmanski otoki. Vendar so transakcije v te države praviloma že doma obdavčene.
Kar zadeva denarne transakcije v te države, denimo Ciper, je mogoče identificirati denarni tok iz Slovenije v oazo. Če pa ne vemo, od kod je šel oziroma ali je šel v kovčkih, pa je težava. Vendar ne zgolj, če se jih nosi na Kajmanske otoke, tudi v Avstrijo, na primer. Če se spomnite afere Sanader, njemu so očitali, da je v kovčkih nosil gotovino v Hypo banko. Tako da sam pojem oaza nič ne pomeni, gre samo za neko območje, ki je davčno ugodno in se ga druge države bojijo zaradi davčne konkurence. Te oaze so privlačne zato, da si podjetja nižajo davke, velikokrat pa se iz teh držav posluje z drugimi,« je ponazoril Branko Mayr.
Problematične so zlasti eksotične države
Transakcije v te države so pod nadzorom, banke, ki izvajajo plačilni promet, zahtevajo tudi dodatno razkritje ob večjih zneskih, kar je v skladu z zakonom o preprečevanju pranja denarja, da se z izjavami pove, za kaj je šlo. »Če je vse v skladu s predpisi, ne more priti do neke škodljivosti. Poročanje je ob nakazilih iz Slovenije in tudi nazaj. Ob nakazilu večjega zneska iz oaze v Slovenijo je normalno, da se identificira njegov izvor. Če se opusti to ravnanje, pa je druga zgodba. Vendar to ni problem oaze, temveč naših pristojnih organov, ki niso izvedli vseh aktvnosti, ki bi jih morali. Če se ne prijavlja, pa se vzpostavlja sum, ali je kaj v ozadju. Problematične so zlasti eksotične države, in to takrat, ko ni denarnega toka prek instiutucij plačilnega prometa,« je prepričan preiskovalec finančnih prevar.
Različna poročila govorijo o več sto tisoč evrih utajenih davkov v Sloveniji. »Pri legalnem poslovanju davki niso utajeni. Nihče pa me ne more prisiliti, da bi plačal več davkov, kot je nujno potrebno. Vendar moram poslovati v skladu s predpisi. Politika je pogosto prepričana, da si nekaj utajil, če doma ne plačaš maksimuma davkov, čeprav posluješ v skladu s predpisi. Ampak pri tem je vprašanje narobe naslovljeno − vprašanje bi moralo biti, zakaj ni pri nas tako ugodno, da bi vse ostalo tukaj.«
S klikom se vam razpre večji zemljevid
Kaj dela naša davkarija?
Finančna uprava (Furs) se je s problematiko davčnih oaz začela intenzivno ukvarjati leta 2011. Do konca prejšnjega leta so opravili 942 ciljno usmerjenih nadzorov in pri tem odkrili 24 milijonov evrov neplačanih davčnih obveznosti. Trenutno nadzirajo poslovanje z davčnimi oazami v 40 zadevah, kjer postopek še ni zaključen.
Pri nadzoru preverjajo neobračunane davčne odteglaje od plačil za storitve; fiktivno izkazovanje odhodkov pri transakcijah v davčne oaze, kar pomeni premalo obračunan davek od dohodka pravnih oseb; izkazovanje odhodkov na podlagi fiktivnih pogodb, neprijavljene dohodke iz tujine, nepravilnosti pri obračunavanju DDV in davčno nepriznane stroške in posledično odhodke.
Kolikšen je obseg nezakonitega poslovanja Slovenije z davčnimi oazami na Fursu težko ocenjujejo, saj je treba, kot so nam sporočili, pri tem upoštevati, da so le »določene transakcije v davčno ugodnejša območja izvedene z namenom utajevanja oziroma izogibanja davčnim obveznostim; določene pa so lahko del običajnega poslovanja ali pa so po drugi strani posledica nezakonitih ravnanj.«
Kako utajiti davek ali oprati denar
Prakse poslovanja prek davčnih oaz − offshorov so silno različne, večkrat pa so te uporabljene tudi za pranje denarja. Posameznikom, ki obogatijo z nelegalnimi posli, denimo preprodajo drog, lahko služijo za pranje denarja. Če ponazorimo − oseba A iz države B obogati s preprodajo drog. Denarja kakopak nima na svojem transakcijskem računu. Ker hoče kupiti vilo v Miamiju, se poveže z odvetniško pisarno v Miamiju, ta pa kontaktira Mossack Fonseco v Panami. Slednja v imenu osebe A ustanovi podjetje C na Deviških otokih, kjer ni treba razkriti imena lastnika, odvetniška pisarna iz Miamija pa ustanovi podjetje D, katerega lastnik je podjetje C. Na koncu podjetje D za 2,1 milijona dolarjev v gotovini kupi vilo v Miamiju in nihče ne more ugotoviti, da je oseba A lastnik vile, zatorej ga tudi nihče ne more vprašati, od kod mu bogastvo.
Davčne oaze so raj tudi za »optimizacijo dobička«, ki sicer ni nezakonita, je pa lahko etično zelo sporna. Multinacionalka N ima, na primer, koncesijo za izkopavanje v rudniku zlata v afriški državi Z. Vse izkopano zlato proda svoji hčerinski firmi M, ki jo je ustanovila v eni od davčnih oaz, po zelo nizki ceni. Tako afriška država Z dobi minimalno plačan davek, potem pa hčerinska firma M proda zlato naprej na svetovnem trgu po normalnih cenah in ji za to ni treba plačati davka.
Davčne utaje so globalna disciplina
Globalni obseg davčnih utaj in izogibanja plačevanju davkov je izjemen, ocene, kolikšen je, pa se razlikujejo. Po analizi Mednarodnega denarnega sklada iz leta 2015 je zaradi davčnih oaz po vsem svetu za 700 milijard dolarjev manj plačanih davkov, od tega 200 milijard v razvitih državah. Leta 2012 so zgolj ameriške multinacionalke prenesle od 500 do 700 milijard dolarjev, torej četrtino svojega dobička, v davčne oaze, kjer so ti dobički seveda veliko manj obdavčeni ali pa sploh niso. Najpogostejši posli, ki jih v davčnih oazah ponavadi izvajajo odvetniške firme ali banke, so povezani z dedovanjem, nepremičninami ali z davki na dobiček ali na premoženje.
Gabriel Zucman s prestižne fakultete London School of Economics v svoji študiji ocenjuje, da obseg vsega premoženja, ki je parkirano v davčnih oazah, presega 7,6 bilijona dolarjev, od tega jih je zgolj v Švici več kot 2,46 bilijona.
Po podatkih ameriškega ministrstva za finance je bilo leta 2011 v karibskih davčnih oazah (Bahami, Bermudski otoki, Kajmanjski otoki, Nizozemski Antili in Panama) skritih skoraj dve milijardi dolarjev naplačanih davkov, od tega kar 1,4 milijarde na Kajmanskih otokih.
