Tiskane izdaje
Ljubljana - Delavci koprske Komunale so začeli podirati znamenite palme, ki so zaznamovale mandat župana Borisa Popoviča. Te so predmet polemik že vse od julija 2006, ko so jih občinske službe v Kopru začele množično saditi, tako da jih je bilo na koncu več kot dvesto. Občutljive tropske rastline pa se v pristaniškem mestu niso dobro počutile. Po letošnji ostri zimi so se namreč začele sušiti. Koprska komunala je aprila letos pregledala vseh 216 palm in takrat ugotovila, da so žive. Dodajali so jim gnojila in pripomočke, ki naj bi jim bodo olajšali okrevanje, končno stanje palm naj bi bilo vidno šele čez nekaj mesecev.
Tako hude burje niso pričakovali
Takrat so se pojavila številna vprašanja, zakaj rastlin, ki so stale med 1000 in 2000 evri, niso zaščitili pred mrazom, na občini pa so takrat trdili, da zaščita ne pomaga. Poleg tega bi palme morale zdržati do 20 stopinj pod ničlo, kolikor v Kopru niso namerili. Zatrjevali so tudi, da palmam takrat listov niso zaščitili, saj niso predvideli, da bo burja tako huda.
Da gojenje palm v Kopru ni preprosta naloga, je takrat pojasnil tudi vodja Botaničnega vrta iz Ljubljane Jože Bavcon. Povedal je, da je severni Jadran zanje mejno območje, kjer lahko uspevajo, in da lahko v hudih zimah, ki se pojavljajo vsakih 25 do 30 let tudi zmrznejo. Dodatna težava je bila, da so koprske palme na spodnjem delu debla povsem ogulili, čeprav laskov in listov pred zimo ne bi smeli porezati. Ogulili so jih sicer zato, ker so se bali požiganja, vendar je Bavcon pojasnil, da so v kalifornijskem botaničnem vrtu po nekem velikem požaru ugotovili, da omenjene palme preživijo vsak požar, ker jim ogenj ne pride do živega.
Rastline prizadela tudi suša
Dodatni šok so koprske palme doživele zaradi suše. Trpele so jo že lansko poletje in so že zaradi tega dočakale zimo malce presušene. Februarska burja jih je dodatno posušila in dotolkla, menda tudi zato, ker jih ni nihče zalival.Ob vseh pripetijah z (ne)premišljeno posajenimi rastlinami je vodja botaničnega vrta še poudaril, da občine v tujini večkrat prosijo za pomoč kak botanični vrt, v koprskem primeru pa so bili nasveti botanikov iz Ljubljane povsem prezrti.
