V negovskem gradu poslej več življenja

Negova – Ministrstvo za kulturo je danes občini Gornja Radgona oziroma njenemu zavodu za kulturo, turizem in promocijo predalo v upravljanje manjši del prenovljenega kompleksa gradu Negova. Grad bo v sezoni odprt vsak teden od četrtka do nedelje, zanj bo ministrstvo iskalo tudi najemnika.

V grad, ki je razen občasnih prireditev prazen sameval skoraj dvajset let od izselitve zadnjih stanovalcev in ateljeja kiparja Mirka Bratuše, se je spet začelo vračati življenje. Minister Žiga Turk si je danes ogledal grad in v njegovih obnovljenih prostorih z županom Gornje Radgone Antonom Kampušem in direktorico zavoda Kultprotur Normo Bale podpisal pogodbo o predaji v upravljanje in v uporabo dela grajskega kompleksa. Vsi se zavedajo, da bo pot do dokončne prenove gradu in do njegove popolne oživitve še zelo dolga.

Veliki načrti za obnovo objekta

Poskusi oživljanja gradu Negova imajo že dolgo brado. Takoj po osamosvojitvi Slovenije je takratno vodstvo občine Gornja Radgona z gradom, ki je pred tem že desetletja propadal, imelo velike načrte in je zato iz njega na vrat na nos izselilo preostale stanovalce in kiparja Bratušo. Pa iz sanj o luksuznem hotelu, vinoteki in golf igriščih ni bilo nič, občina je z vsakoletnimi skromnimi vlaganji uspevala le upočasnjevati propadanje gradu.

Država je pozneje grad uvrstila med kulturne spomenike državnega pomena in že leta 2003 naročila gradbeno dokumentacijo za njegovo obnovo, leta 2005 so zanj dobili odobrena evropska sredstva, med leti 2006 in 2008 pa so gradbeno in restavratorsko temeljito prenovili obzidje, pristavo, stolpe in tako imenovani Novi grad. Potem je bila načrtovana še prenova Starega gradu, najstarejšega jedra grajskega kompleksa, ki bo po besedah ministra Turka morala počakati na novo evropsko finančno perspektivo.

Gradbeno je bila prva, dobrih šest milijonov evrov vredna faza prenove gradu dokončana že leta 2008, prenovljeni del kompleksa pa je dobil uporabno dovoljenje šele lani v začetku leta. Vse do takrat občina Gornja Radgona od kulturnega ministrstva gradu ni hotela prevzeti v upravljanje, je pa ves čas iskala morebitne dolgoročne najemnike zanj. Najresnejši morebitni najemnik, menda eno od velikih slovenskih turističnih podjetij, se je od takšnih načrtov poslovilo z začetkom krize. Pozneje so načrtovali, da bi v gradu začela delovati zasebna elitna glasbena in baletna akademija, ki bi jo ustanovil nekdanji umetniški vodja mariborske opere in baleta Stane Jurgec, pa je tudi to splavalo po vodi.

Zanimanja za najem za zdaj še ni

Grad bo začel živeti predvsem po zaslugi domačih moči: v prenovljeni pristavi bo občinski zavod Kultprotur imel prostore za gostinsko ponudbo, turistično informacijski center in za manjše prireditve, v stražnem stolpu ob vhodu bo svoje prostore dobilo domače turistično društvo, ki že dolgo časa razvija posebno, srednjeveškemu okolju gradu primerno turistično ponudbo. Turisti si bodo od zdaj lahko v sezoni z vodičem ogledali grad ali Negovo in okolico z Negovskim jezerom, ob katerem stoji hiša pokojnega »dobrega človeka z Negove« Ivana Krambergerja.

Na grajskem dvorišču in v prvem nadstropju ter obeh kleteh gradu, ki jih je ministrstvo občini Gornja Radgona dalo v uporabo, pa bo zavod nadaljeval z organizacijo kulturnih prireditev, gledaliških predstav, poslovnih srečanj, izobraževanj, praznovanj in porok. Obenem bosta tako občina kot ministrstvo še naprej iskala dolgoročnega najemnika, saj je tudi sedanja vlada negovski grad dala na seznam gradov, ki bi jih rada oddala v najem, in je zanj določila mesečno najemnino slabih 4000 evrov. Zanimanja za najem takšnega objekta v teh časih seveda ni.