Tiskane izdaje
Naš obmorski biser je dobil stalno in nadvse poučno razstavo, kjer si lahko ogledamo hišice bitij, ki ne poznajo stanovanjskih težav. To je konhilarij (konhilija je lupina) oziroma razstava skoraj 1800 najrazličnejših apnenčastih lupinic školjk, polžev in tudi njihovih fosilov z vsega sveta, med katerimi je celo nekaj deset takih, ki jih ni mogoče videti nikjer drugje. To je prvi in edini konhilarij pri nas in daleč naokoli. Tudi v svetu so redki.
V zgradbi na vogalu ob Tartinijevem trgu zavod Mediteranum od septembra vabi na stalno razstavo Čarobni svet školjk, kjer se boste potopili v globine morja in spoznali bitja, ki so našim očem tam globoko doli skrivnostno skrita, vsi pa jih poznamo iz otroških dni, ko smo jih prvič občudovali na obali, kamor so jih naplavili valovi.
Ob plezanju navzgor lahko dvignejo težo, desetkrat večjo od lastne
»Ne prikazujemo samo polžev in školjk iz svetovnih oceanov, ampak tudi iz rek, jezer in celo jamske mehkužce,« pravi Jan Simič, ki je izjemen poznavalec tega področja in je konhilarij vsebinsko uredil. Končuje študij biologije na biotehniški fakulteti in zgledno sodeluje s Prirodoslovnim muzejem Slovenije v Ljubljani in Akvarijem Piran. Ker je konhilarij blizu že dobro znanega akvarija in gre za podobno, z morjem povezano vsebino, se z upravo akvarija dogovarjajo za sodelovanje.
Polže so našli 5000 metrov visoko na Himalaji
Simič, ki že več kot 15 let zbira školjke in polže, ima več kot 4000 vrst lupinic: »Školjke imajo dve lupini, polži eno, oboji pa so sposobni delati oblike, barve in trdnost lupin, ki jim jo lahko človek kljub znanju o arhitekturi in gradbeništvu zavida. Na svetu so že pol milijarde let, polže so na primer našli 5000 metrov visoko na Himalaji, a tudi v 5000 metrov globokem morju,« pojasnjuje veličastnost teh bitij. V Piranu lahko občudujete lupino največjega polža na svetu in tudi hišice polžev, ki so jih smeli zaradi redkosti nositi samo poglavarji oddaljenih otočij, svetleče se lupine, s katerimi so nekoč lahko kupili sužnja, školjke z osupljivimi vzorci, tiste z biseri …
Polžja hišica velika 1,5 metra
Polži (Gastropoda) in školjke (Bivalvia) so najbolj znani mehkužci, ki jih je sedem razredov, mednje pa spadajo tudi glavonožci (Cephalopoda) s sipami, z lignji, s hobotnicami. Prvi polži so lezli po morjih že v dobi kambrija, to je pred 600 milijoni leti, ko so bili kontinenti popolnoma drugače postavljeni kot danes in je večino zdaj kopnega prekrivalo morje. Dinozavri so se na primer pojavili 240 milijonov let za mehkužci. V spomin na tisto obdobje imamo fosile: »Večina mehkužcev je že takrat imela lupino, ki se je ohranila vse do današnjih dni. Tako so na primer mehko tkivo nekega polža, ki je živel v plitvinah morja pred 500 milijoni leti, ko je končal svoje življenje, pojedle druge živali, trdnejša lupina oziroma hišica pa je ostala. Z leti sta se na hišico, ležečo na morskem dnu, nalagala blato in pesek, te usedline pa so se skozi milijone let spremenile v kamen. Spremenila se je tudi zgradba hišice, ki je bila izpostavljena dolgotrajnim procesom fizikalnih in kemičnih sprememb ter je postala trdnejša in s tem fosil.«
Največji fosilni polž je Campanille giganteum: »Živel je v morjih na območju današnje Francije v eocenu (pred 35 milijoni leti). Bil je pravi orjak, kajti najdene fosilizirane hišice teh polžev so bile velike kar 1,5 metra. Najden je bil tudi pri nas.«
