V pričakovanju pozitivne sodbe v Strasbourgu

Ljubljana - Visoki predstavnik za nasledstvo Miha Pogačnik v tožbi treh hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke pričakuje za Slovenijo pozitivno razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. "Ne vidim možnosti, da bi sodišče spoznalo Slovenijo kot odgovorno za povrnitev teh deviznih hranilnih vlog," je dejal. Izreka sodbe 6. novembra pa se veseli, saj bi se lahko začelo vprašanje končno reševati tam, kjer se mora, v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu, je dejal.

Dve razsežnosti tožbe

Kot je poudaril, ima tožba dve razsežnosti. Gre za "civilnopravno razsežnost odnosa med banko in varčevalcem, kjer varčevalcem nihče ne zanika, da imajo pravico do deviznih hranilnih vlog, saj to izhaja iz temeljev premoženjskega prava". Vsebuje pa tudi javnopravno razsežnost, "torej vprašanje, katera država je tista, ki jamči za devizne hranilne vloge po tem, ko je Jugoslavija razpadla".

Stanje višje sile

V nekdanji Jugoslaviji je zanje jamčila SFRJ, po njenem razpadu pa je sedaj treba določiti, kdo jamči za te vloge, "seveda tudi v konkretnem primeru glavne podružnice Zagreb" . Z vidika poslovnega subjekta, banke, pomeni razpad "stanje višje sile", na katerega banka ni mogla vplivati, zaradi oblastnih dejanj Hrvaške pa "ni bila sposobna oziroma ni mogla zaenkrat še vrniti teh deviznih hranilnih vlog", je dejal.

Slovenija je, kot je poudaril, to javnopravno vprašanje rešila tako, da je prevzela jamstva za vse devizne hranilne vloge, ki so bile deponirane na katerikoli banki v Sloveniji, in vztraja pri načelu teritorialnosti. V skladu z njim "bi morala Hrvaška prevzeti to garancijo za ozemlje svoje države, na katerem je vzpostavila svojo monetarno suverenost, in vzpostaviti garancijo za banke, ne glede na to, kdo je njihov ustanovitelj."

Odgovornost Hrvaške

Kot je izpostavil, je namreč tudi Hrvaška na mednarodnopravni ravni nesporno odgovorna za izvajanje monetarne suverenosti na svojem ozemlju. Podružnica LB Zagreb je banka, "ki je na hrvaškem ozemlju, ki dela po navodilih Hrvaške narodne banke". LB Zagreb "je banka, ki so ji hrvaške oblasti ukinile žiro račun. To je banka, ki ima postopke izvršbe na Hrvaškem, v katere se vmešava hrvaška oblast," je dejal. Ob tem je navedel primer bivšega podpredsednika hrvaške vlade Slavka Liniča, ki se je v medijih hvalil, "da ovira izvršbene postopke, s katerimi bi banka dobila denar za poplačilo varčevalcev. Slovenije preprosto tukaj zraven ni," je dejal Pogačnik.

Krivda Slovenije je "znanstvena fantastika"

Po njegovih besedah je "znanstvena fantastika", da bi sodišče na mednarodnopravni ravni za ta primer spoznalo za krivo Slovenijo. Tudi če bi sodišče dosodilo odgovornost Slovenije za devizne hranilne vloge, pa bi Slovenija na mednarodnopravni ravni "takoj uveljavljala regresne zahteve (za povrnitev vse izplačane odškodnine) do Hrvaške, saj ni dolžna ničesar plačati varčevalcem na mednarodnopravni ravni, ker od njih ni nikoli nič dobila," je dejal.

Streznitveni tuš za Hrvaško

Postopek v Strasbourgu je po njegovi oceni "kolateralen postopek, ki je poligon zlasti za Hrvaško in hrvaške varčevalce, pa tudi njihove odvetnike". Za Hrvaško, ki je v primeru intervenirala proti Sloveniji, bo zato po njegovem mnenju izrek sodbe verjetno pomenil "streznitveni tuš". Hrvaška bo morala premisliti o svojih stališčih "in se zavedati, da je treba spoštovati mednarodne pogodbe" in se ne pravdati na sodiščih o stvareh, ki nimajo temelja, je dejal.

Dan razsodbe

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu bo 6. novembra po osmih letih od vložitve tožb objavilo razsodbo v tožbi treh hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke proti Sloveniji. Bivši varčevalci podružnice LB Zagreb tožijo Slovenijo zaradi kršitve pravice do premoženja in zaradi diskriminacije na podlagi narodnosti, ker niso imeli možnosti dvigniti svojih deviznih prihrankov z obrestmi.

Hrvaški državljani Ivo Kovačič, Marjan Mrkonjič in Dolores Golubovič so 2. junija, 17. julija in 24. decembra 1998 vložili tožbe na sodišču v Strasbourgu, ki je nato tožbe združilo 13. marca 2001. Prva dva zastopa hrvaški odvetnik Milivoj Žugič, zadnjo pa odvetnik Zvonko Nogolica.

Slovenski državni pravobranilec Lucijan Bembič je povedal, da želijo trije tožniki izplačilo svojih deviznih hranilnih vlog v zagrebški podružnici LB. Ali gre tudi za obresti in kake druge dodatne zahteve, ni povedal.

Sredstva na računu tožnika Kovačiča so po podatkih, ki jih je navedel sodišču, leta 1997 z obrestmi znašala takratnih 61.000 nemških mark. Mrkonjič je imel 12. maja 2003 z obrestmi vred na računu 28.438 švicarskih frankov. Golubovičeva pa je podedovala sredstva na računu, na katerem je bilo skupaj z obrestmi 29. maja 2001 39.000 nemških mark, 14.000 ameriških dolarjev, 5600 švicarskih frankov, 10.000 avstrijskih šilingov in 193.000 italijanskih lir.

Sodišče v Strasbourgu nadzira spoštovanje človekovih pravic

Evropsko sodišče za človekove pravice je bilo ustanovljeno leta 1959 v skladu s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jo je oblikoval Svet Evrope in je stopila v veljavo septembra 1953. Konvencija kot prva meddržavna pogodba o človekovih pravicah določa mehanizme varstva teh pravic - pravice do poštenega sojenje v civilnih in kazenskih zadevah, svobode mišljenja, lastnine ali nemotenega uživanja posesti, prepovedi razlikovanja pri uživanju pravic in svoboščin in drugo.

Pri pripravi konvencije je Svet Evrope izhajal iz Splošne deklaracije človekovih pravic, ki jo je leta 1948 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov in določa standarde človekovih pravic. Sama konvencija kot prva meddržavna pogodba o človekovih pravicah določa tudi konkretne mehanizme varstva teh pravic - to sta bila sprva Evropska komisija za človekove pravice (ustanovljena leta 1954) in Evropsko sodišče za človekove pravice, ki sta neodvisna organa.