V Slovenijo bodo preselili deset risov

Slovenski risi so se znašli v vrtincu izumiranja, iz katerega jih lahko reši le še doselitev novih osebkov.

Objavljeno
12. julij 2017 16.11
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Ljubljana − Evropska komisija je odobrila projekt doselitve risov, ki je prvi korak k temu, da bi preprečili izumrtje največje evropske divje mačke v dinarski in jugovzhodni alpski regiji. V sedmih letih bo v Slovenijo preseljenih deset, na Hrvaško pa štirje risi, ki bodo okrepili oslabljeni populaciji.

Dolgoročni cilj projekta Life Lynx je zagotoviti obstoj risov v tej regiji in jih povezati s populacijama v švicarskih in avstrijskih Alpah. Trajal bo od leta 2017 do leta 2024, njegova skupna vrednost je šest milijonov evrov. Glavni financer je Evropska unija, ki bo namenila 60 odstotkov sredstev, preostalo pa slovensko ministrstvo za okolje in prostor, hrvaški fond za zaščito in enajst projektnih partnerjev. Prihajajo iz Slovenije, Italije in Hrvaške, v katere bodo risi doseljeni, ter Slovaške in Romunije, kjer bodo rise ujeli, pojasni koordinator Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije, ki vodi projekt.

Prisluhnite pogovoru: Miha Krofel je raziskovalec in pedagog ljubljanske Biotehniške fakultete ter eden največjih poznavalcev velikih zveri v Sloveniji. Drži, da risi živijo na drevesih in da so prebrisani kot mačke?



Ideja, da je treba rise v Slovenijo doseliti, je stara že desetletje. Začela se je s projektom DinaRis, nadaljevala s pripravo strategije ohranjanja in trajnostnega upravljanja populacije risa, sprejete maja lani, pred dvema letoma pa se je Slovenija že prijavila za sodelovanje v projektu Life za rešitev risa, a ni bila uspešna.

Naša država ima po Černetovih besedah pomemben strateški položaj, saj povezuje dinarsko in alpske populacije risov v Avstriji in Švici. Vse izhajajo iz doselitev in dolgoročno jim grozi izumrtje. Ohranili jih bomo le tako, da jih bomo povezali in da bo med njimi potekala izmenjava genskega materiala.

Cilj: dolgoročni obstoj

V Sloveniji živi še od deset do 20 živali, na Hrvaškem pa od 40 do 60. Obe populaciji sta kritično ogroženi zaradi parjenja v sorodstvu. Podobno je s populacijo v Italiji. To je posledica dejstva, da vse živali izhajajo iz zgolj šestih osebkov, ki so jih leta 1973, po tem ko je bil ris konec 19. stoletja v Sloveniji iztrebljen, naselili v Kočevski Rog iz slovaških Karpatov.

»Slovenska naselitev je dolgo veljala za izjemno zgodbo o uspehu,« pravi Tomaž Skrbinšek z oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, ene od partneric v projektu Life Lynx. Risi so se kmalu po doselitvi razširili od Alp do Črne gore. Potem pa so jih začele tepsti težave, ki jih imajo vse populacije, ki nastanejo z doselitvami majhnega števila osebkov.

Slovenski risi imajo najmanjšo gensko pestrost od preučevanih populacij risov na svetu. Znašli so se v vrtincu izumiranja, iz katerega jih lahko reši le še doselitev novih osebkov. Skrbinšek poudarja, da doselitev pomeni gašenje požara, a kljub temu je 14 živali po njegovih ocenah dovolj, da »populacijo postavimo na noge in razumemo, kaj potrebujemo, da dolgoročno obstane.«

 

Sodelovanje s prebivalci in lovci

Deset slovenskih risov bo izpuščenih na dveh območjih: v alpskem in dinarskem delu. Pred izpustom v naravo jih bodo nekaj tednov zadrževali v prilagoditvenih oborah, da se bodo navadili na območje in ne bodo odšli drugam, saj je ključna vključitev v obstoječo populacijo. Če bo kakšna žival poginila ali bo povožena, jo bodo nadomestili z novo, saj je za mešanje genov pomembno, da preživijo vse. Preseljene rise in tudi njihove potomce bodo spremljali z GPS-ovratnicami.

Ključno za sprejetje risov bo tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in lovci. »Vzpostavili bomo kontakte z lokalnimi prebivalci, se dogovorili, kje točno se bo živali izpustilo, in jih o tem obveščali. Da smo se sploh odločili za takšen projekt, nam je pomagala raziskava, opravljena v okviru projekta DinaRis, ki kaže na visoko podporo javnosti za ohranitev risa v Sloveniji in na Hrvaškem tako v javnosti kot med lovci,« pravi Černe.


Populacija evrazijskega risa. Za povečavo kliknite na infografiko.

Zavezanost k ohranitvi risa je potrdil tudi Srečko Žerjav, predsednik Lovske zveze Slovenije, ki je prav tako partnerica projekta. Prav lovci so bili glavni pobudniki ponovne doselitve risa v Slovenijo leta 1973. Več let so opozarjali, da so risi v Sloveniji na robu izumrtja. »Risa želimo imeti v naravi. Zavedamo se, da je ne le del biotske pestrosti, ampak vpliva neposredno na vrste, ki jih pleni, predvsem srno, in prek njih tudi na druge vrste. Zato je pomembno, da se zavedamo, da bi bila srna brez risa drugačna žival, kot je zdaj, oziroma bo, ko bomo ohranili risa.«