Tiskane izdaje
Tudi iz Maribora, ki ga je predsednik vlade Janez Janša ta teden navedel kot primer, da na naslovih, kjer je že prijavljenih več ljudi, vpisujejo kraj bivališča še za dodatne. Po njegovi izjavi so na mariborski upravni enoti uvedli notranji nadzor, včeraj je minister za javno upravo Boštjan Koritnik odredil še inšpekcijskega. Na upravni enoti so najprej preverili vse naslove, na katerih je bilo začasno ali za stalno prijavljenih 50 ali več oseb, nato so preiskavo razširili na naslove, na katerih je število stalno ali začasno prijavljenih večje od dvajset.
V prvi skupini naslovov sta se kot problematična izkazala dva. Na enem je na 97,6 kvadratnega metra stanovanjskih površin prijavljenih 62 ljudi, na drugem, nekoliko večjem, pa kar 157 oseb. »To se ne bi smelo zgoditi. Nastal je odklon. Zakaj, bo pokazala notranja revizija. Že zdaj pa lahko rečem, da je problem sistemski, ne samo naš,« je povedal načelnik upravne enote Maribor Srečko Đurov.
Tujci iz tako imenovanih tretjih držav, ki niso članice EU, pridejo za daljše časovno obdobje na podlagi mnenja zavoda za zaposlovanje, da bodo pri nas opravljali deficitarni poklic. S pridobitvijo delovnega dovoljenja dobijo tudi pravico do daljšega začasnega oziroma stalnega bivanja pri nas. Ko preteče rok za združitev, v Slovenijo pripeljejo družino, sami pa velikokrat odidejo na delo k našim severnim sosedom ali v Nemčijo, pogosto se izgubi sled tudi za njihovimi družinami.
Organizirana pomoč pri izpolnjevanju obrazcev
Ena od uradnic, ki ne želi biti imenovana, njeno ime pa hranimo v uredništvu, je prepričana, da so to pogosto organizirane zadeve – ljudje, ki so komaj prišli in ne znajo slovensko, se zglasijo s pravilno izpolnjenimi vlogami za vse pravice, ki bi jim utegnile pripadati.
»Stvari je v naši družbi treba zaostriti in urediti. Tem, ki izkoriščajo našo zakonodajo, je treba dati jasen znak, da tega ne bomo več dopuščali,« je zatrdil minister Hojs.
A organi pregona in davčni organi bodo morali stopiti na prste tudi vsem tistim slovenskim državljanom, ki se na račun tujcev okoriščajo. V manjših mestih ljudje natančno vedo, kdo so lastniki hiš ali stanovanj, v katerih tujci živijo ali so tam samo prijavljeni. Cene za take »storitve« so na trgu odvisne od lokacije in znašajo od 100 do 150 evrov za posteljo, za stanovanje pa je najemnina višja in znaša nekaj sto evrov. Mariborski kriminalisti so stopili na prste njihovi stari znanki, ki je pristojni upravni enoti od leta 2018 lažno prijavila 103 začasna bivališča. »Za začasno prijavo so ji tujci plačevali. Koliko, med preiskavo do zdaj ni bilo mogoče ugotoviti,« je povedal Miran Šadl s PU Maribor.
V Kranju je, po prepričanju večine tamkajšnjih mestnih svetnikov, tujcev iz tretjih držav že tako veliko, da število presega socialne in integracijske zmogljivosti mesta. Poleg Kranja, kjer je med prebivalci 16 odstotkov tujcev, se po besedah tamkajšnjega župana Matjaža Rakovca s podobnimi težavami ukvarjajo še v Celju in Velenju ter tudi v Kopru.
Težave z integracijo
Celjski župan Bojan Šrot je povedal, da v mestu s pripadniki različnih narodnostnih in verskih skupnosti zgledno sobivajo, na težave pa opozarjajo ravnatelji celjskih osnovnih šol pri vključevanju albanskih otrok v šolsko okolje. »Praviloma ne poznajo niti ene slovenske besede in ne razumejo niti preprostih vsakdanjih navodil, kaj šele učno snov.«
Jože Berk, ravnatelj osnovne šole Hudinja, pa je dejal: »Pred dvema letoma je župan občine Velenje, zdaj že pokojni Bojan Kontič, objavil javni poziv, ki je v medijih vzbudil veliko pozornosti. To je bil klic na pomoč, saj se v velenjskih vrtcih zaradi nepoznavanja slovenskega jezika ukvarjajo z velikimi težavami otrok in njihovih družin, priseljenih v Slovenijo. In če je problem že v vrtcih, si lahko predstavljamo, kako je šele v šoli.«
Berk je kritičen do sedanjega sistema integracije, po katerem so otroci takoj poslani v učilnice. »Otroci tujcev v njih preživljajo težke čase in se tudi po dveh ali treh letih ne naučijo niti slovenskega jezika. To še posebno velja za albanske otroke. Njihove družine pogosto zavračajo integracijo in tudi učenje slovenščine,« je dejal. Prepričan je, da bi morala biti jezikovni tečaj slovenščine in preizkus osnovnega znanja slovenščine pogoja za bivanje v Sloveniji oziroma za pridobitev drugih pravic.
V Velenju svarijo, da reševanja problematike priseljevanja tujcev in z njim povezanih finančnih, organizacijskih in drugih težav nikakor ne gre več prepuščati naključjem ter znanju, sposobnostim, empatiji, pripravljenosti in iznajdljivosti posameznikov in ustanov. »Takoj se je treba lotiti vzpostavitve celostnega in medresorsko usklajenega pristopa ter sistemskih rešitev na ravni države in priprave zakonodajnih podlag zanje, saj se bomo, sodeč po trendih, kmalu znašli v težkem položaju,« so sporočili iz velenjske občine.
