V vodo so spuščali "gregorčke"

Tržič/Kropa – Na predvečer gregorjevega, ki velja za prvi spomladanski dan, so v Tržiču in v Kropi znova obudili stare običaje ter v vodo spustili lučke. Gregorjevo namreč pomeni, da so se dnevi začeli daljšati in da ni potrebno delati več ob razsvetljavi, zato so včasih vsako leto večer pred prvim pomladnim dnem tržiški čevljarji in kroparski kovači "v vodo metali luč", ki je niso več potrebovali.

Običaj živ predvsem v Tržiču in Kropi

Ta običaj v današnjih časih ohranjajo predvsem otroci tržiških osnovnih šol. Ti namreč pri tehničnem pouku izdelajo hišice, ki jih najprej razstavijo v Kurnikovi hiši, po sprevodu skozi staro mestno jedro pa prižgane hišice spustijo po Tržiški Bistrici. V Kropi pa za nadaljevanje tradicije skrbi predvsem tamkajšnjo turistično društvo, ki skupaj z otroci poskrbi, da na predvečer svetega Gregorja na Spodnjem bajerju zaplavajo iz različnih gradiv izdelane hišice ter različne, drugače oblikovane barčice, osvetljene z lučkami.
Včasih so tržiški čevljarji iz veselja, ker jim pri delu ni bilo več potrebno uporabljati luči, prižigali kres ter so po zraku vihteli bakle iz starih, v smolo namočenih metel. Poleg tega so po reki spuščali prižgane peharje napolnjene z žaganjem in hišice iz lepenke na trši podlagi, v katerih so bile prižgane lučke.

Kroparski kovači pa so simbolično pozdravili prihod pomladi z metanjem raznih gorečih predmetov, od starih košev do cokel, v vodo. Tega običaja se niso udeležili samo kovači, kovačice in njihovi otroci temveč vsi prebivalci Krope. Vedno je bilo v navadi, da se ga je udeležil tudi župnik.

Korenine v predkrščanskem izročilu

Star običaj "spuščanja gregorčkov" je že od nekdaj praznik luči in svetlobe. Omenjeni običaj poznajo v več slovenskih krajih predvsem na Gorenjskem in spada med običaje, ki oznanjajo prihod pomladi. Svoje korenine ima najverjetneje v predkrščanskem izročilu, po katerem v tem času sonce in svetloba premagata mraz in temo zime.
Medtem ko je v Tržiču običaj sredi 19. stoletja zamrl in so ga spet obudili po 1. svetovni vojni, pa se je v Kropi običaj ohranjal vrsto stoletij vse do danes. Tako dandanes kroparski otroci in tudi odrasli izdelujejo razne makete vigenjcev, plavžev, kladiv, mrež in cerkvic iz kartona, lesa ter papirja, v katerih gori sveča. Nato pa takšne "barčice" spuščajo na vodno gladino bajerja.