Varčevati morajo z vodo, pridelek polovico manjši

Koper – Ali bodo morali v slovenski Istri po dolgih letih res zmanjšati porabo pitne vode iz vodovoda? Napovedi hidrologov in meteorologov so slabe: suša se bo nadaljevala. V Rižanskem vodovodu bodo danes povedali, ali bodo uvedli prve varčevalne ukrepe.

To se bo zgodilo, če bodo dobili od države zahtevo za vzdrževanje biološkega minimuma v Rižani.

V slovenski Istri so razmere z vodo alarmantne. Primorska zemlja je izsušena, istrska še bolj. Hude posledice so opazne v naravi, listi na drevju rumenijo, istrski kmetje (vrtninarji) so izgubili več kot polovico pridelka. »Na prste bi lahko prešteli tistih nekaj vrtninarjev, ki imajo zagotovljene vodne vire, večina je obupana,« je včeraj povedala Jožica Bolčič, predsednica Kmetijske zadruge Agrarija Koper. Po ocenah kmetijskih svetovalcev Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica iz Kopra je zadnji izdatnejši dež padel oktobra lani. Pozneje je bilo še nekaj deževnih dni, vendar ni šlo za izdatnejšo deževje. Deževati bi moralo več mesecev, če bi hoteli dodobra napolniti vse vodne vire: Rižana je na minimumu, Dragonja in Drnica sta presušeni.

Najprej burja, potem toča, nato spet burja

»Najprej je dolgotrajna in močna burja uničila rastlinjake že februarja. Na začetku poletja je v Kopru dvakrat klestila toča, sedanjo sušo je podkrepila še nenavadno močna poletna burja. Zemlja je tako presušena, da res ne vem, kaj bo s 40.000 sadikami koromača, blitve, bučk in cikorije, jutri pa bi morali saditi še 50.000 sadik ohrovta, cvetače in zelja. Lahko rečem, da smo obupani. Trgovcem in preprodajalcem zelenjave ne bo manjkalo in cene zaradi te suše na Primorskem ne bodo višje. Prizadeti bodo le lokalni proizvajalci,« je povedala Jožica Bolčič. Irena Vrhovnik, kmetijska svetovalka za oljkarstvo, je dodala, da je za polovico zmanjšan pridelek vrtnin in sadja, tudi oljk bo manj. Zelo slabo kaže vsej jesenski zelenjavi, ki bi jo morali saditi zdaj. »Glede na težave, ki jih ima država, ne verjamem, da bodo primorski kmetje dobili kaj odškodnine. Še nikoli je niso dobili, če je bila suša samo v Istri. Mi pa imamo podatke, da je v preteklosti država več dajala za odškodnine zaradi suše kot za gradnjo akumulacij, zadrževalnikov, mehkih jezov ... Takšno infrastrukturo si posamezniki težko omislijo,« je dejala Irena Vrhovnik.

Redukcije niso daleč

V Rižanskem vodovodu bodo morda danes sklicali tiskovno konferenco. »Če bodo jutri meritve pokazale, da je treba zagotavljati biološki minimum, bomo morali del načrpane vode vračati v strugo. Zdaj iz Rižane črpamo po 160 litrov na sekundo. Vračanje vode v strugo bi bilo postopno, sprva vračamo manjše količine, zatem vse večje. Zagotavljanje biološkega minimuma v Rižani je običajno v vseh sušnih letih. Toda letos je težava to, da imajo težave s sušo tudi na Krasu in namesto 110 litrov na sekundo prejemamo po 90 litrov, iz hrvaške Istre prejemamo samo 60 litrov, sami pa smo začeli dodatno črpati v Bužinih in Gabrijelih 40 litrov na sekundo,« je povedala Sara Milenkovski iz Rižanskega vodovoda. Ker včeraj ni bilo niti kaplje dežja v okolici Kopra in ker bo konec tedna spet še topleje, so varčevalni ukrepi le vprašanje dneva. Najprej bodo prepovedali zalivanje, pranje ulic, dvorišč, avtomobilov. Če to ne bo zaleglo, bodo primorani v postopne redukcije vode, ko bo občasno primanjkovalo vode različnim naseljem ali mestnim predelom. Zadnjič so se s takšnimi redukcijami srečali sredi 80 let prejšnjega stoletja.

Povsem drugačne skrbi imajo solinarji, saj ne zmorejo pospraviti toliko soli, kot jim jo zdaj daje narava. »Najmanj 40 let delam v solinah, česa podobnega ne pomnim. Julija izmerimo od osem do 9,5 merilne enote izparenja vode. Zdaj pa že od 1. julija merimo od 13 do 17 enot, skoraj dvakratno moč izparenja vode. Tako smo letos pridelali že dva tisoč ton soli. Solinarji so utrujeni in nimajo časa za vse nujno vzdrževanje. Po naših napovedih prihodnjih sedem do deset dni ne bo dežja. Bojim se, da bo deževje prišlo šele v drugi polovici avgusta,« je včeraj povedal Dario Sau, vodja proizvodnje v Solinah.