Več avtonomije za občine

Ljubljana – DZ je sklepni dan rednega oktobrskega zasedanja, ki je potekalo že ves minuli teden, začel s splošno razpravo o vladnem zakonu o financiranju občin, ki jo je zahtevala skupina opozicijskih poslancev iz vrst LDS. Državni zbor se je tako z 42 glasovi za in 19 proti odločil, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.

Zakon o financiranju občin sicer spreminja način financiranja občin, ki bo odslej poskrbel za enakomerno financiranje vseh občin ter tako povečal njihovo avtonomijo. Z novim zakonom bo na boljšem večina občin. "Na slabšem" naj bi bile le štiri občine v državi, in sicer Ljubljana, Trzin, Šempeter-Vrtojba in Log-Dragomer. Ljubljana naj bi bila s tem "prikrajšana" za dobrih osem milijard tolarjev.

Po dosedanjem sistemu so se občine v okoli 80 odstotkih financirale iz davčnih prihodkov, torej iz dohodnin njenih prebivalcev in podjetij, ki pa so zelo neenakomerno razporejeni po občinah oz. so skoncentrirani le v nekaterih občinah. Ostali prihodki občin so med drugim vključevali še lastne takse, nekatere koncesnine, samoprispevke, dohodke od premoženja in nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč.

Novi zakonski predlog pa predvideva financiranje občin na dva načina. In sicer bi se sredstva iz dohodninskih virov zbirala na enem mestu in nato enakomerno razporejala občinam. Model financiranja primerne porabe, kot ga predvideva zakon, predvideva izračunavanje povprečnine oz. povprečnih stroškov na prebivalca v državi za stroške občin za obvezne naloge, ki jih morajo opravljati, in izračunavanje primernega obsega sredstev za financiranje nalog posamezne občine. Iz te skupne malhe bi nato občinam mesečno ali pa celo tedensko nakazovali sredstva za primerno porabo.

V preteklem obdobju, še posebej v zadnjih letih pred tem mandatom, so se razmere na področju financiranja lokalne skupnosti za veliko večino občin bistveno zaostrile, je uvodoma pojasnil minister brez listnice, pristojen za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar. Na lokalne skupnosti so bile namreč prenesene številne naloge, pri tem pa ni bilo poskrbljeno za potrebne dodatne finančne vire. Tako se je za večino občin v veliki meri zmanjšala predvsem možnost izvajanja razvojnih nalog.

Vlada je po njegovih besedah takoj pristopila k razreševanju nastalega stanja in zaustavila prenos dodatnih nalog brez ustreznega finančnega pokritja, zagotovila dvig primerne porabe za deset odstotkov v okviru rebalansa proračuna za leto 2005 ter dodatnih 4,5 odstotka v proračunu za leto 2006.

Opozicijski zakon o bolnikovih pravicah podpirata le LDS in SD

Državni zbor je danes opravil še splošno obravnavo zakona o pravicah pacientov, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev LDS s prvopodpisano Cveto Zalokar Oražem. Zakon, ki ga sicer podpirata le LDS in SD, zagotavlja natančno določanje pravic, prizadeti bolniki pa bi imeli pravico, da se njihove pritožbe obravnavajo hitro in učinkovito, je uvodoma pojasnila poslanka Majda Širca (LDS).

Roki za posamezna procesna opravila so po njenih besedah zelo kratki, kar naj bi pripeljalo do čim hitrejše in tudi do čim bolj racionalne rešitve. Prizadetemu pacientu sicer ostane tudi sodna pot, če ne bi bil zadovoljen z odločitvijo komisije. Postopki, določeni v zakonu, naj bi bili za pritožnike brezplačni, je poudarila Majda Širca.

Določbe o pravicah bolnikov so po njenih besedah usklajene z mednarodnimi akti, ki jih je ratificirala Slovenija, in vsebinsko tudi ne odstopajo od pravic, ki so zagotovljene bolnikom v primerljivih evropskih državah.

Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Dorijana Marušiča pa predlog zakona predstavlja korak nazaj. Ob tem je napovedal, da je ministrstvo že pripravilo svoj predlog zakona, ki je trenutno v medresorskemu usklajevanju. Razlike med obema predlogoma so preobsežne, da bi jih lahko odpravili le z amandmaji, zato je vlada sprejela mnenje, da je opozicijski predlog zakona o pravicah pacientov neprimeren za nadaljnjo obravnavo, je povedal Marušič.

Vse štiri koalicijske poslanske skupine so sicer večinoma pozdravile namen predlagateljev zakona, da uredijo področje varovanja bolnikovih pravic, vendar pa menijo, da je zakon nedorečen, zato ga ne podpirajo. Eden izmed njihovih argumentov proti sprejemu zakona je tudi dejstvo, da je zdravstveno ministrstvo pripravilo svoj predlog zakona, ki pa je, kot že rečeno, v medresorskemu usklajevanju.

Imenovan svet za radiodifuzijo

Poslanke in poslanci so danes na predlog parlamentarne mandatno-volilne komisije s 44 glasovi za in 18 glasovi proti imenovali sedemčlanski svet za radiodifuzijo. Člani sveta so tako postali direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek, prodekan Visoke šole za podjetništvo Gea College Dejan Jelovec, razvojni inženir Valerij Grašič, informatik Mitja Katavič, pravnika Sebastjan Strmšek in Miha Šlamberger ter magister elektrotehniških znanosti Borut Dolanc.

Deset novih sodnikov

Državni zbor je danes imenoval še deset novih sodnikov. Nove medokrajne sodnice na okrajnem sodišču v Celju so tako postale Romina Jezernik, Polona Kidrič, Lidia Kralj, Alenka Pavič in Irena Peer, medtem ko so medokrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Mariboru postale Jasmina Obrovnik Gril, Valerija Pirš in Bibijana Šilc. Državni zbor je imenoval še Gorazda Tivadarja na mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Ljutomeru in Natašo Vižintin Komel na mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Novi Gorici.