Več sto udeležencev "rojilo" proti diskriminaciji

Organizacija Njetwork je v Ljubljani pripravila demonstracije, s katerimi so želeli opozoriti na razmah rasističnih praks. Kot trdijo, se problema brezposelnosti ne da rešiti s prisilnim delom.

Objavljeno
26. april 2006 21.11
Shoda se je udeležilo nekaj deset ljudi
Ljubljana - Na Kongresnem trgu v Ljubljani je danes ob 17. uri na antirasističnih demonstracijah nekaj sto udeležencev želelo opozoriti na krčenje pravic prosilcem za azil, brezposelnim, spolnim manjšinam in tudi na nereševanje problema Izbrisanih.

Pisano povorko so med drugim sestavljali prebivalci Kolizeja, člani gejevskih in lezbičnih društev ter Izbrisani. Kot so povedali predstavniki neformalne skupine Njetwork, takšen odziv ljudi izraža realno situacijo stanja v Sloveniji, saj so se povorke udeležili tisti, ki so podvrženi diskriminaciji. Sicer pa so se demonstracije končale okoli 19. ure.

Po oceni policije se je shoda, na katerem niso zabeležili kakih problemov, udeležilo med 100 in 200 oseb, ker pa organizator ni pridobil dovoljenja pristojnega organa, bodo zoper le tega ukrepali v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih.

Zahtevajo ločitev socialnih in političnih pravic od državljanstva in dela

Problemov brezposelnosti se ne da rešiti z uvajanjem prisilnega dela, temveč z definiranjem nove družbe blaginje, ki bo ponudila okvire ovrednotenja in samouresničitve za digitalizirano generacijo, opozarjajo organizatorji in dodajajo, da gre pri omenjenih neoliberalnih reformah za socialni rasizem, saj prisilno reducira eksistenco vsakega na prisilno in prekerno [negotovo, nestalno, začasno... op.p] delo.

Antirasistične demonstracije v Ljubljani so sicer del Euromayday procesa. Evropska mreža Euromayday, ki je za lanski 1. maj v več kot 20 evropskih mestih aktivirala okrog pol milijona prekernih, zahteva ločitev socialnih in političnih pravic od državljanstva in dela.

Letošnje skupne zahteve mreže so univerzalni temeljni dohodek oziroma življenjski dohodek, takojšnja in brezpogojna ureditev statusa vseh migrantov brez papirjev, sprejetje evropske direktive o temeljnih pravicah prožne delovne sile, takojšnje zaprtje vseh centrov za tujce, svobodna spletna izmenjava (proti privatizaciji skupnega na spletu) in dekriminalizacija porabe marihuane.