Večina proti dvojezičnim napisom?

Dunaj - V pisnem povpraševanju o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem, ki so ga izvedli na pobudo koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja, se je 85,1 odstotka sodelujočih v južnokoroških občinah izreklo proti pred kratkim predstavljenemu predlogu. Po tem predlogu bi dvojezične krajevne oznake postavili v občinah z desetodstotnim deležem slovenskega prebivalstva, vendar le v tistih krajih v teh občinah, kjer je vsaj 15 odstotkov Slovencev.

Rezultate je na današnji novinarski konferenci na Dunaju, kjer bo popoldne novo srečanje o vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, predstavil Haider.

Povpraševanje je potekalo med 5. in 10. januarjem v desetih južnokoroških občinah. Od skupno 18.834 volilnih upravičencev, ki so prejeli vprašalnik, jih je svoje odgovore posredovalo le 7583 oziroma 40,3 odstotka.

Predstavniki slovenskih organizacij na srečanje niso vabljeni

Na popoldanskem srečanju, na katerih bodo na povabilo avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla sodelovali župani 12 južnokoroških občin. Predstavniki slovenskih organizacij na srečanje niso vabljeni, prav tako pa ne bo predstavnikov koroškega Heimatdiensta (KHD) in Zveze koroških brambovcev.

Pričakovanja pred pogovori so dokaj zadržana, Haider pa je v pogovoru za četrtkovo izdajo časnika Kleine Zeitung že napovedal, da bi bila "najbolj pravična rešitev, če bi izvedli tajno ugotavljanje maternega jezika". Znova je tudi poudaril, da bodo rezultati januarskega pisnega povpraševanja, ki jih je danes predstavil, zanj "obvezujoči."

Na posvetu pri Schüsslu naj bi po napovedih razpravljali o zadnjem predlogu za ureditev dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem, ki ga je na posvetu z župani desetih južnokoroških občin 13. decembra lani predstavil Haider. V skladu s tem predlogom, ki naj bi ga podpiral tudi Schüssel, bi dvojezične krajevne oznake postavili v občinah z desetodstotnim deležem slovenskega prebivalstva, vendar le v tistih krajih v teh občinah, kjer je vsaj 15 odstotkov Slovencev.

Po Haiderjevih pojasnilih bi morali po tem predlogu iz uredbe iz leta 1977, ki je predvidela 91 krajev z dvojezičnimi tablami, črtati 26 krajev. Preostalim 65 krajem pa bi prišteli novih 58 krajev z dvojezičnimi krajevnimi tablami, tako da naj bi bilo v prihodnje na avstrijskem Koroškem dvojezično označenih 123 krajev. Župani omenjenih občin so pred dnevi ta Haiderjev načrt že zavrnili.