Velike tri SDS, SD, LDS

Ljubljana – Novembru so bile v Sloveniji izvedene kar štiri javnomnenjske ankete, ki so merile volilne namere javnosti. Njihova primerjava nam lahko še bolj zanesljivo kot vsaka posamič pokaže, kakšne so težnje na političnem zemljevidu Slovenije.

Poleg rednih mesečnih merjenj, ki jih opravljata Delo Stik za Delo in Ninamedia za Dnevnik in Pop TV, sta bili prejšnji teden objavljeni še raziskavi Politbarometer Centra za raziskovanje javnega mnenja in Spremljanje odnosa javnosti do vlade in aktualnih dogodkov, ki jo je prostovoljno izvedla agencija Aragon. V vseh so zastavili klasično vprašanje: Če bi bile jutri/v nedeljo volitve, katero stranko bi volili?

Kot kaže pregled rezultatov vseh štirih merjenj, so rezultati podobni, čeprav ne vedno povsem enaki. Pri tem velja opozoriti, da niso povsem primerljivi. Medtem ko v vseh merijo odgovore za sedem parlamentarnih strank in odgovor ne vem, različno ravnajo s preostalimi odgovori, na primer: ne bi šel na volitve, ne želim odgovoriti, volil bi drugo stranko. Za potrebe tega pregleda smo vse te različno predstavljene odgovore združili v rubriko nobene, drugo. Opazno je tudi, da v Politbarometru raziskavi vse stranke dobijo manjši delež glasov kot v drugih raziskavah. Razlog je najverjetneje v tem, da anketarji pri Politbarometru najprej vprašajo anketirane, ali bi šli na volitve, če bi bile prihodnjo nedeljo, šele potem vprašajo, koga bi volili; to samo po sebi povzroči, da več anketiranih izjavi, da ne nameravajo na volitve, kot v drugih raziskavah, kjer jim postavijo samo vprašanje, koga bi volili.

Kljub naštetim razlikam pa vse raziskave kažejo podobno sliko. Razmerja med deleži strank so sorodna, opazna je velika razlika med velikimi tremi SDS, SD in LDS ter majhnimi SNS, NSi, SLS in DeSUS. Tudi razvrstitev velikih treh je enaka. Največja stranka je SDS, druga je SD in tretja LDS. Povsod je šele ob zadnjem merjenju SD prehitela LDS, povsod gre SD rahlo navzgor, SDS se vrti okrog dosežene ravni, LDS pa pada. Torej smemo upravičeno domnevati, da se nekaj temeljnega spreminja v razpoloženju slovenskega volilnega telesa.

Pri majhnih strankah so razlike med posameznimi raziskavami videti precejšnje, zlasti pri SNS, a verjetno gre to razumeti kot indikator nepredvidljivosti in »neulovljivosti« te stranke, pa tudi njenih volivcev. Dolgoročnejša gibanja pri posameznih raziskavah pokažejo, da so prav za SNS značilni iz meseca v mesec veliki skoki navzgor in navzdol, v območju od dveh do osmih odstotkov. Zadnje čase se podobno dogaja tudi SLS. Morda to pomeni, da volivci prehajajo od ene k drugi in nazaj.

Stabilno, čeprav ne veliko podporo, ima NSi. Največja uganka pa ostaja DeSUS. Čeprav je po javnomnenjskih raziskavah zadnja leta ves čas na tem, da bo izginila, se na volitvah vedno znova uvrsti med parlamentarne stranke.

Odzive na rezultate javnomnenjskih raziskav si preberite v današnjem tiskanem Delu