Ljubljana – Delovna skupina vlade načrtuje novo agencijo za nepremičninske evidence, ki bo prevzela vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje vseh nepremičninskih evidenc. Na ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo, da bo takšna organizacija zagotavljala hitro in učinkovito izvajanje vseh vpisov v zemljiške evidence ter učinkovito posredovanje podatkov iz evidence upravičenim uporabnikom. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je povedal, da pravni strokovnjaki že nekaj časa iščejo najboljšo rešitev za združenje evidenc, pripravljeno gradivo pa bo po njegovih napovedih še pred koncem leta obravnavala vlada.
Predvidene spremembe bodo sledile nizozemskemu modelu zemljiških evidenc ter združile zemljiško knjigo in zemljiški kataster v enoten sistem. Tako bodo zmanjšali stroške dostopa do podatkov in skrajšali čakalne dobe z nadgradnjo informacijske tehnologije, ki se zdaj uporablja v evidencah. Nova organizacija, ki bo organizirana kot samostojna javna agencija, bo prevzela odgovornost za upravljanje evidenc, svet agencije pa bo sprejemal splošne akte, ki bodo določali način dostopa do podatkov. Zaradi nove organizacije bodo morali spremeniti tudi zakonodajo, ni pa še jasno, ali bo to uredil nov zakon ali spremembe obstoječih, ki urejajo vodenje zemljiške knjige, zemljiškega katastra in katastra stavb. Delovna skupina, ki jo je novembra imenovala vlada, že pripravlja teze za pripravo novega zakona in potrebne spremembe obstoječe zakonodaje.
Urejanje skupne nepremičninske evidence prenaša del pristojnosti zemljiške knjige iz sodne na izvršno vejo oblasti. Član vladne delovne skupine in profesor ljubljanske pravne fakultete Miha Juhart v tem ne vidi težav. »O večini zadev na prvi stopnji odločajo zemljiškoknjižni referenti in v tem delu ne gre za pravo sodno odločanje, saj oni niso sodniki. V tem delu to ni bistven poseg v delitev oblasti. Pri vprašanjih, ko gre za odločanje o pravicah posameznikov, pa je treba obdržati sodno odločanje, « je povedal Juhart. Čeprav bi imela sodišča kljub ustanovitvi nove agencije še vedno del pristojnosti, pa naj bi združevanje pomenilo tudi poenotenje prakse posameznih okrajnih sodišč. » Združevanje, ki lahko pomeni tudi odpravo krajevne pristojnosti, zagotavlja na prvi stopnjo enotno prakso, kar je zelo pomebno za pravno varnost,« je dejal Juhart.
Sekretar združenja za nepremičnine pri Gospodarski zbornici Slovenije Anton Kožar je prepričan, da je vladna odločitev o združevanju dveh nepremičninskih baz podatkov pravilna. »Gre za dolgotrajen postopek, saj so podatki v katastru drugače obdelani kot v zemljiški knjigi in bo njihovo združevanje zelo zahtevno,« je povedal Kožar, ki upa, da se bodo uresničile napovedi in poenotile prakse posameznih okrajnih sodišč, ki zdaj kot skrbniki zemljiške knjige zelo različno vpisujejo podobne primere. Kot primer je navedel vpisovanje skupnih prostorov v večstanovanjskih objektih ali nekdanja funkcionalna zemljišča okoli stanovanjskih blokov, ki jih vsako sodišče drugače vpisuje v zemljiško knjigo.
Preberite si v sredini tiskani izdaji Dela.