Vladne stranke hvalijo, opozicija kritizira

Ljubljana – Davčni zakoni, ki jih predlaga vlada, so dobri in zaradi njih bo davčni sistem boljši, so trdili poslanci iz vladnih strank, poslanci iz opozicijskih klopi pa so odgovarjali: mi ne vidimo nič dobrega, le veliko razslojevanje zavezancev. Poslanci državnega zbora so začeli prvo obravnavo svežnja sedmih reformskih davčnih zakonov, ki bodo začeli veljati 1. januarja 2007: o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb, davčnem postopku, davku na dodano vrednost, o davku na promet nepremičnin, davku na dediščine in darila in o davku na vodna plovila. Samo za splošno razpravo o dohodnini so poslanci porabili navaden delovni dan. “Ni čudno, da želi o tako pomembnem področju, kakor so davki, vsakdo povedati svoje mnenje,” je pozno popoldne ugotovil finančni minister Andrej Bajuk. K vsem davčnim zakonom bo še mogoče predlagati dopolnila, preden bo državni zbor dokončno odločal o njih – nekateri poslanci iz vladnih strank so že napovedali, da bodo poskusili izboljšati zakon o dohodnini. Po dohodninskem zakonu so se poslanci posvetili obdavčitvi dohodkov pravnih oseb.

“Temeljni cilj predloga zakona o dohodnini je zmanjšati davčno obremenitev aktivnih dohodkov fizičnih oseb z dohodnino. Predlagamo, da se razbremenitev doseže predvsem s povečanjem neobdavčenega dela dohodkov, to je s povečanjem splošne olajšave z 2522 evrov na 2800 in z zmanjševanjem progresivnosti obdavčitve aktivnih dohodkov, to je z drugačno strukturo davčnih razredov, zmanjševanjem števila davčnih razredov in znižanjem stopenj,” je pred državnim zborom povedal minister Bajuk.

Vlada predlaga dohodninsko lestvico s tremi razredi in davčnimi stopnjami 16, 27 in 42 odstotkov. Kapitalski dobički bodo še naprej obdavčeni cedularno z 20 odstotki in jih zato ne bo treba vključiti še v dohodninsko napoved. Leta 2007 bo iz (cedularne) obdavčitve izvzetih 150.000 tolarjev obresti za bančne vloge, druge bodo obdavčene s 15 odstotki, leta 2008 pa olajšave pri obrestih ne bo več in obdavčene bodo cedularno z 20 odstotki. Vlada v predlogu zakona odpravlja priljubljeno 2-odstotno znižanje davčne osnove za različne izdatke in 4-odstotno olajšavo za naložbe v bivališča, zavezanci pa se bodo v napovedih lahko izrekli, komu naj davčna uprava nakaže 0,5 odstotka njihove dohodnine, ki se ji bo država odrekla. “V ta novi instrument bo vključena tudi možnost namenjenega dela dohodnine za delovanje političnih strank in reprezentativnih sindikatov,” je povedal finančni minister Andrej Bajuk.

Poslanec Vili Rezman iz koalicijske stranke DeSUS je kolege opomnil, da davki vplivajo na številna druga področja, in jim svetoval, naj zato dobro razmislijo o “vseobsežnosti našega početja”, vesel pa je bil, da se je končala zgodba o enotni davčni stopnji in da ni prišla pred državni zbor. “Kar zadeva koalicijsko pogodbo, davčni zakonodaji ni bila namenjena kakšna posebna, zelo velika pozornost. Bistveno več ji je bilo namenjenih besed, predlogov in ukrepov v okviru gospodarskih in socialnih reform, kjer pa se je pokazalo, da so imeli pripravljavci ambicijo, ki bi se ji lahko reklo radikalizem. In zdaj lahko z veseljem ugotavljamo, da se je od tega radikalizma odstopilo. Za kako dolgo, si ne bi upal napovedovati, ampak ta hip tistega, kar se je napovedovalo, ni na naših mizah,” je razmišljal poslanec Rezman in napovedal, da bo DeSUS poskušal doseči spremembe pri obdavčitvi obresti, saj se stranka z veljavno ureditvijo ne strinja.

Poslanec SDS Bojan Starman je kolege v državnem zboru z opaznim navdušenjem nad predlaganimi davčnimi zakoni spomnil, da si je koalicija na davčnem področju postavila dolgoročne cilje, in se posebej posvetil davčnim olajšavam ter ugotovil, da na splošno dobro služijo bogatim, revnim pa komaj kaj, zato ni škode, če vlada odpravi 2-odstotno znižanje davčne osnove zaradi izdatkov za različne namene in 4-odstotno znižanje zaradi naložb v bivališča.

Več preberite v sredinem tiskanem Delu.