Vrednost SIB odvisna od tožb

Ljubljana – Županja Danica Simšič mora mestnemu svetu v enem mesecu predložiti poročilo Energetike o prodaji večinskega deleža v SIB maja 2003 in odškodninskih tožbah, povezanih s SIB. V mestu se niso odločili za imenovanje posebne komisije, ki bi proučila dokumente o prodaji banke. Koalicija je namreč ne potrebuje, saj so se, kot je povedal podžupan Igor Omerza, »že pozanimali pri kolegih na položajih« in očitno že imajo natančne podatke, ki jih s sklepi šele zahtevajo od županje. Tako so že javno navajali interne ocene Nove Ljubljanske banke (NLB) o uspešnosti posla SIB.

Te podatke o likvidaciji SIB banke je zbrala uprava NLB. Ta je na zahtevo nekdanje članice nadzornega sveta Metke Tekavčič 24. junija letos obravnavala tudi zadevo SIB. Iz poročila za sejo uprave je vidno, da se je NLB začela za nakup SIB zanimati že v prvi polovici februarja 2002. Energetika je začela nakupovati delnice SIB že štiri mesece prej in ga je končala januarja 2002. NLB se je hotela z nakupom banke prikopati do poslov Holdinga Ljubljana in Mestne občine Ljubljana, katerih letna proračuna presegata 100 milijard tolarjev. Do takrat NLB ni mogla do poslov, saj je bila prej ljubljanska hišna banka SKB, potem nekatere druge domače in tuje banke ter SIB.

NLB je nato SIB, skupaj z dvema tretjinama poslov Energetike in Holdinga, za 404 milijone tolarjev kupila maja 2003. Od nakupa do konca aprila letos pa je NLB s povprečno obrestno maržo na depozite ljubljanskih javnih podjetij, zlasti Energetike (v letu 2003 jih je bilo povprečno 7,3 milijarde, leta 2004 že 8,8 milijarde, letos pa 9,1 milijarde tolarjev), zaslužila 350 milijonov tolarjev.

Potencialna izguba 6,3 milijarde

Potencialna izguba SIB je 31. decembra lani znašala 6,3 milijarde tolarjev. Večji del tega zneska (56 odstotkov) je odvisen od uspešnosti odškodninskih tožb proti SIB, ki so jih poleg Energetike vložili tudi nekateri nekdanji komitenti SIB. Tožbeni zahtevki so konec marca letos znašali 4,3 milijarde tolarjev. V potencialno izgubo je vštet tudi program DEG, po katerem je SIB dajala posojila slovenskim zdomcem, ki so se iz Nemčije vračali v domovino. V poročilu uprave NLB je podatek, da obveznosti SIB banke iz te postavke znašajo skoraj 4,6 milijarde tolarjev, z upoštevanjem zavarovalnega sklada pa več kot 4,9 milijarde. »V končni fazi bo dejanski primanjkljaj SIB močno odvisen od teh dveh stvari,« napoveduje dokument »Informacija o aktualnem dogajanju v zvezi s potekom likvidacije SIB banke«, ki ga je uprava NLB obravnavala na 32. seji 24. junija.

V NLB ugotavljajo, da bo zaradi politične občutljivosti težko hitro doseči dogovor o programu DEG z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, ki je slovenski nadzornik njegovega izvajanja. SIB sicer redno odplačuje obveznosti tega programa.

V povezavi s SIB so vložene še štiri večje odškodninske tožbe. Energetika je vložila tri, prvo proti nekdanjemu prokuristu in direktorju Energetike Igorju Juriju Pogačarju, drugo proti Publikumu, tretjo pa proti Vladu Klemenčiču, Simonu Petriču in Iteo Abecedi oziroma SIB banki. Vse tožbe je Energetika vložila v drugi polovici leta 2003, okrožno sodišče v Ljubljani pa je doslej presodilo le, da mora Energetika dopolniti tožbo proti SIB, odločanje o tožbi proti Pogačarju pa je prekinilo do pravnomočne rešitve tožbe proti SIB. Zaradi tega sklepa se je Energetika pritožila, saj so njeni odvetniki prepričani, da bo postopek proti SIB trajal vsaj še pet do šest let. Do zdaj, natančneje 10. februarja letos, je bila namreč izvedena le glavna obravnava. Energetika odgovora sodišča na pritožbo zaradi sklepa o prekinitvi postopka proti Pogačarju še ni dobila.

Več preberite v sredini tiskani izdaji Dela.