Vročinski udar, zamašene ceste

Ljubljana - Vrhunec počitniške sezone je tu in z njim so končno prišli tudi tako težko pričakovani vroči dnevi. Danes in jutri bo večinoma jasno. Vroče pa kot hudič, že v običajni senci bo do 37 stopinj Celzija. V okoljih, kjer se zrak pošteno ogreje in se ne premeša, pa celo nekoliko več.

Delovni kolega, ki še ne more na dopust, že opoldne stoka od hudega. Nekaj odrešitve najde v telefonskem klicu, ko potoži: »Vroče je za umreti. To je morilsko!«

Že iz sedemdnevne vremenske napovedi za Slovenijo smo lahko razbrali, da bomo od vročine gagali; da bosta današnji petek in jutrišnja sobota najbolj vroča dneva, ko bodo najvišje temperature v Ljubljani dosegle 32 stopinj Celzija v senci, medtem ko bo v Mariboru še za stopinjo bolj vroče. Sicer pa naj bi se ozračje ponekod danes razgrelo celo do 35 stopinj v senci, jutri celo na 38.

Današnja vremenska slika, ki so jo pripravili meteorologi z Agencije Republike Slovenije za okolje, napovedano zgolj potrjuje: »Od jugozahoda priteka k nam zelo topel in suh zrak.« Pri sosedih ni nič hladneje: »V vseh sosednjih pokrajinah bo danes in jutri večinoma jasno in precej vroče.« Majhno upanje na svežino zaveje iz naslednjega stavka: »Jutri popoldne bo v Alpah spremenljivo oblačno s krajevnimi nevihtami.« A nebo nad Slovenijo bo še vso soboto večinoma jasno: »Jutri bo ponekod zapihal jugozahodni veter, proti večeru in v noči na nedeljo bo nastala kakšna vročinska nevihta.« Potlej se obetajo nekoliko nižje temperature: »V nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem sredi dneva in popoldne bodo v notranjosti Slovenije krajevne plohe in nevihte. Vročina bo popustila. V ponedeljek se bo nadaljevalo spremenljivo vreme s krajevnimi plohami in nevihtami.«

Zaradi padavin bodo za nekaj stopinj padle že nedeljske temperature, ponedeljek in torek naj bi se ohladila na kar znosnih 23 ali 24 stopinj, v sredo pa naj bi se živo srebro spet povzpelo, a le za kakšni dve stopinji.

Hajdi v senco

Izkušnja pravi, da je pri vsaki napovedi – še tisti iz kavne usedline – potrebna previdnost. Ko gre za vreme, nič manj.

Naši vremenarji so o predmetu svoje pozornosti takole pomodrovali: » Vreme je pomemben del naravnega okolja. Posredno ali neposredno vpliva na veliko naših dejavnosti. Najbolj ga opazimo takrat, ko nas prizadenejo izjemni ali nevarni pojavi, ki lahko ogrozijo naše imetje, varnost ali celo življenja. To so na primer močan veter, toča, močni nalivi, slana.«

Seveda pa je vreme pomembno tudi takrat, ko ostaja v mejah običajnih razmer: »Zato vam večkrat dnevno pripravljamo aktualno vremensko napoved za danes in jutri ter obete za nekaj naslednjih dni. Ker se vreme ne ozira na meje, pripravljamo napoved tudi za sosednje pokrajine. Če vas zanimajo trenutne razmere, si lahko ogledate podatke merilnih meteoroloških postaj po Sloveniji in Evropi, ponujamo vam tudi pogled na dogajanje nad Evropo, kot ga vidi meteorološki satelit z višine 36.000 km nad ekvatorjem. Posebej spomladi in poleti, ko med oblaki prevladujejo tisti, ki segajo visoko v nebo, je zanimiva radarska slika meteorološkega radarja z Lisce.«

Običajnega človeka bolj kot proučevanje satelitskih posnetkov nedvomno zaposluje vpliv vremena na njegovo počutje. Vremenarjevi napotki pravkar modro svetujejo: »Sredi dneva in zgodaj popoldne bo po nižinah počutje poslabšala velika toplotna obremenitev. Pijte dovolj tekočine, uživajte lahko hrano, omejite uporabo alkohola in kave, v času največje vročine se izogibajte večjim naporom in se umaknite v senco. Prostore temeljito prezračite ponoči ali zgodaj zjutraj. Vročina je najbolj neprijetna v mestih, znosnejša pa v višjih legah in gozdovih.«

Pred sončnim sevanjem pa se obvarujmo s pokrivalom, sončnimi očali, uporabimo zaščitno kremo, med 11. in 15. uro se izogibamo izpostavljanju soncu.

Ko je vroče, nas narava kliče k vodi in aktualno hidrološko poročilo je optimalno: »Pretoki rek po Sloveniji so majhni in nespremenjeni. V prihodnjih dneh ne pričakujemo večjih sprememb vodnatosti rek.« K vodam torej, še najboljše so čiste struge. Nekateri prisegajo na Iški Vintgar, drugi na Kamniško Bistrico, tretji na Sočo, četrti na Logarsko dolino, peti na Rakov Škocjan. In tako naprej. Poznavalci pravijo, da je v vročini vsaka voda občutno hladnejša od zraka. Senca se tudi najde, če pa je ni, si jo naredimo. Čeprav je tista pod drevesno krošnjo preverjeno najboljša.

Velja preizkusiti

Avtocestna družba Dars je pripravila zloženko, v kateri predlagajo obvozne rešitve za najpogostejše prometne zamaške. Pravkar je v tisku, v prihodnjih dneh pa jo bodo že delili voznikom. Jure Kranjc nam jo je posredoval v sliki in besedi.

Za potovanje v Istro Dars svetuje te možnosti: za prihod na slovensko Obalo uporabite avtocesto do Kopra in nato obalno cesto. Za severno Istro (Umag in okolica) je prav tako najbolje po avtocesti do Kopra, kjer namesto v Koper zavijete za Šmarje in Pulj. Na Hrvaško vstopite prek mejnega prehoda Dragonja. Za srednjo in južno Istro s Porečem, Rovinjem in Puljem pa je avtocesto najbolje zapustiti na priključku Črni Kal: »Pot nadaljujete proti Buzetu prek mejnega prehoda Sočerga. V Buzetu lahko pot nadaljujete prek Lupoglava in po hitri cesti proti Pulju ali pa po dolini Mirne proti Poreču.«

Najkrajša pot iz Maribora proti Zagrebu vodi mimo Ptuja čez mejni prehod Gruškovje. Kot drugo dobro možnost svetujejo, da iz Maribora nadaljujete po avtocesti proti Ljubljani, ki jo zapustite na priključku Slovenska Bistrica sever in zavijete proti Pragerskemu in Ptuju. Pred Ptujem zavijete proti Gruškovju. Čeprav je daljša, gre ta pot skozi manj naselij kot prva in zato omogoča hitrejše potovanje.

V Ljubljani za sobote in nedelje ponujajo alternativno pot z Gorenjske proti morju in v nasprotni smeri. Ko prihajate z Gorenjske, zapustite avtocesto na priključku Ljubljana Brod: »V križišču zavijete levo proti Črnučam in nadaljujete ves čas naravnost po glavni cesti. V križišču s prednostno cesto zavijete desno za Ljubljano Bežigrad. Nadaljujete naravnost do križišča s hitro cesto H-3, kjer zavijete desno proti Postojni in Kopru.« Z morja grede pa hitre ceste H-3 ne zapustite na priključku za Beljak, ampak nadaljujete po njej do priključka Ljubljana Bežigrad: »Zapustite hitro cesto H-3 in v križišču zavijete levo. Nadaljujete naravnost do prečkanja z železnico. Po prečkanju zavijete levo proti Kranju. Nadaljujete naravnost po glavni cesti do priključka na avtocesto A-2, kjer zavijete desno na Jesenice.«

Naj vam bo vročina čim manj pasja!