Tiskane izdaje
Ljubljana - O stroških reševanja Tomaža Humarja iz južne stene himalajskega osemtisočaka Nanga Parabata sponzorji bolj ali manj molčijo. Vodja slovenskega kriznega štaba Viki Grošelj pravi, da je bržkone bolj pomembno, kakšne pozitivne stvari je akcija vzbudila. Sam strošek odprave težko oceni: “Številke se navadno gibljejo od 40 tisoč do 100 tisoč dolarjev. Poudarjam pa, da je to odprava na osemtisočak, odvisna od števila članov, kontaktov, zvez...” Upa si trditi, da bodo stroški reševanja bistveno manjši kot so mislili, glede na to, kako široko so morali vse zastaviti.
Bolj pomembno je, kaj pozitivnega je akcija vzbudila: “Slovenska vojska je začela razmišljati o hitrih posredovanjih kjer koli po svetu, enako tudi Evropska organizacija IKAR (organizacija za reševanje v gorah), ki razmišlja o ustanovitvi enote za posebne naloge. Akcija je podeseterila pozitivne stvari glede na vložen strošek. Zelo malo denarja je šlo za to, da so rešili človeško življenje in vzbudili druge premike, da bi kdaj še kje drugje koga rešili,” je razložil Grošelj. Po njegovem je bila tudi močna medijska podpora upravičena, saj je nenazadnje šlo za človeško življenje. In mediji so, tako Grošelj, pripomogli k temu, da so bili vsi bolj zainteresirani.
Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) nam je predstavnik za stike z javnostmi Rok Srakar zagotovil, da bodo imeli na ministrstvu za obrambo plačalo zgolj stroške prevoza treh članov švicarske ekipe v Pakistan. Pomagali so organizirati švicarsko reševalno ekipo in zagotoviti njen prevoz ter urediti s tem povezane vizumske postopke. “Vse svoje aktivnosti je MZZ opravilo v okviru svojega rednega dela in nalog, med katere sodi tudi zaščita interesov in pomoč slovenskim državljanom v tujini,” je še povedal Srakar.
In odzivi sponzorjev?
Mateja Jesenek, direktorica strateškega marketinga v Mercatorju, enega od sponzorjev Humarjeve odprave, pravi, da se o višini partnerja še dogovarjata. “Ko se odločamo o sponzorstvu, posamezen projekt ovrednotimo tudi z vidika medijske pojavnosti in njegovega prispevka k pozitivni podobi našega podjetja.” Iskreno jih veseli, da se je reševanje uspešno zaključilo in da je naš alpinist na varnem. Njihovo prihodnje sodelovanje s Humarjem je odvisno od vsebine njegovih projektov in od oblikovanja njihovega letnega načrta, je še dodala Jesenekova.
Po Mobitelu se imenujeta dve smeri
Mobitel je zadnjo odpravo Humarja podprl komunikacijsko, z izposojo satelitskih telefonov. V tej reševalni akciji so izrazili pripravljenost poravnati stroške rednega letalskega prevoza treh reševalcev iz Švice do Pakistana do višine 6000 evrov, če ti ne bodo pokriti že iz drugih virov za reševanje Tomaža Humarja. Mobitel je v preteklih letih že podprl nekatere druge Kamničanove odprave, tako da se nekaj smeri v visokogorju že imenuje po sponzorju - na osrednjem delu južne stene Daulagirija je na primer Humar priplezal do višine 8000 metrov in novo smer poimenoval za Mobitelovo smer. Decembra 2003 sta s soplezalcem Alešem Koželjem preplezala južno steno Aconcague, najvišjega vrha južnoameriških Andov, in novi smeri dala ime Mobitelova lastovka – Johanova smer.
Spletna stran podirala rekorde
V času, ko ne potekajo odprave, ima Humarjeva internetna stran (ki jo ureja podjetje Xenya) od 100 do 500 obiskov na dan. Med letošnjim vzponom na Nanga Parbat si jo je ogledalo skoraj 100.000 uporabnikov interneta na dan. Največ jih je bilo v torek, in sicer 99.426, nekaj manj v sredo, 90.000, naslednji dan pa pol manj, 43.796 obiskovalcev.
