Tiskane izdaje
Žalec - Čeprav se bo obiranje zgodnjih sort hmelja v Savinjski dolini pričelo že čez deset dni, strokovnjaki še vedno ne upajo zagotovo napovedati, kolikšen pridelek bo navrgla letošnja letina.
Dosedanje vremenske razmere sicer omogočajo normalen pridelek z okoli 2 tisoč tonami hmelja, a ga suša, če se bo nadaljevala tudi v naslednjih dneh, lahko hitro sklesti.
Hmeljarstvo v krizi
»Star vremenski pregovor, da avgust hmelj da ali vzame, še vedno drži. Če se bo sušno obdobje nadaljevalo, bo to za pridelek zelo slabo, če pa bo dež v naslednjih nekaj dneh obilno namočil hmeljišča, bo pridelek omogočil normalno letino,« pojasnjuje direktorica slovenskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo s sedežem v Žalcu Martina Zupančič.
Okoli 130 slovenskih pridelovalcev je letos hmelj zasadilo na slabih 1200 hektarov površin, kar je okoli 600 hektarov hmeljskih nasadov manj kot pred petimi in skoraj tisoč hektarov manj kot pred desetimi leti. Hmeljarstvo je pri nas v globoki krizi, stroški pridelovalcev so visoki, cena hmelja vse nižja, po oceni hmeljarjev, ki jim ministrstvo za kmetijstvo oporeka in količino zmanjšuje za polovico, pa so se v zadnjih letih nabrale tolikšne zaloge hmelja, ki dosegajo letne količine pridelka.
Nekateri hmeljarji v zadnjem sušnem obdobju sicer že namakajo nasade hmelja, a ne vsi in ne povsod, pravi Zupančičeva, saj namakanje povečuje za večino že tako visoke stroške pridelave.
Včeraj sestanek hmeljarjev
Včeraj pa se je Strokovnega srečanja v Muzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ob 60 obletnici Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) udeležil državni sekretar kmetijskega ministrstva Branko Ravnik, ki si je v družbi hmeljarjev ogledal laboratorije ter poskusne in pridelovalne površine v lasti inštituta. Na sestanku hmeljarjev so pred tem spregovorili o žlahtnjenje, varstvu in rastnih razmerah hmelja v letošnjem letu.
Glavna dejavnost inštituta ostaja raziskovanje in razvoj na področju hmeljarstva. Do danes so vzgojili enajst slovenskih sort hmelja ter razvili in vpeljali nove tehnologije pridelave in spravila hmelja ter varstva hmeljišč po zahtevah integriranega varstva. Hmeljarje obveščajo o potrebnih ukrepih v hmeljiščih, njihove praktične raziskave pa obsegajo tudi na področje za potrebe pivovarstva pri uvajanju znanstvenih dosežkov in tehnoloških postopkov v proizvodnji piva.
Inštitut se ponaša še z zbirko in vrtom 200 zdravilnih in aromatičnih rastlin, gensko banko 300 vrst semen, zadnja leta pa se ukvarjajo še s prehrano in varstvom rastlin, sadjarstvom, vinogradništvom in pridelavo poljščin ter vrtnin.
