Za obnovo avtocest letos prek 10 milijard tolarjev

Ljubljana - Družba za avtoceste v RS (Dars) je na tiskovni konferenci predstavila že izvedena in načrtovana obnovitvena dela na domačem avtocestnem sistemu v letošnjem letu. Avtocestno omrežje naj bi po lastnih trditvah letos prvič obnavljali tudi v času turistične sezone, za obnovo pa so namenili 10,15 milijarde tolarjev, 75 odstotkov več denarja kot lani.

Za obnovo vseh vozišč bo namenil 3,22 milijarde tolarjev, za obnovo objektov bodo namenili 2,8 milijarde tolarjev, za naložbe v vozišča in objekte bodo namenili 345 milijonov tolarjev, za opremo obstoječega avtocestnega omrežja pa dobri dve milijardi tolarjev.

Slovenija je ena redkih ali celo edina evropska država, ki je avtocestni sistem obnavljala zgolj v obdobjih do poletne turistične sezone in v krajšem obdobju po turistični sezoni. To pa je v neskladju z najbolj ugodnim obdobjem za gradbena in obnovitvena dela ter večjih obnovitvenih potreb, zato so se letos odločili drugače, je povedal predsednik uprave Darsa Rajko Siročič.

Največja posega na začetku dolenjskega kraka ter na viaduktu Verd

Letos predvidevajo dve večji obnovitveni deli, in sicer na primorskem in dolenjskem kraku avtoceste. Najobsežnejša, prometno najbolj zagatna ter najdolgotrajnejša bodo po Siročičevih besedah obnovitvena dela na dolenjskem kraku avtoceste med odcepom Malence in priključkom Šmarje Sap, ki je zaradi močno povečanega prometa tudi najbolj potreben obnove. Obnovitvena dela na dolenjskem kraku avtoceste bodo predvidoma začeli 19. junija, trajala pa bodo vse do konca avgusta. Poleg obnove vozišča predvidevajo še obnovo predorov Debeli hrib in Mali vrh ter viadukta Reber.

Promet bo na tem delu cest potekal po eni polovici avtoceste, po enem prometnem pasu v vsako smer. Predvidevajo, da bo zaradi tega prišlo tudi do zastojev, potovalni čas pa se utegne podaljšati za pol ure. "Ni rešitve, da bi se zastojem na tem delu v celoti izognili," je povedal koordinator za investicijsko vzdrževanje Andrej Vovk.

Največje zastoje pričakujejo konec junija, za pot od Novega mesta do Ljubljane pa naj bi vozniki porabili pol ure več. Uporabnike sicer pozivajo k večji uporabnosti javnega potniškega prometa, ki naj bi ga v času obnove tudi okrepili.

Na primorski avtocesti predvidevajo obnovo zadnjega večjega viadukta, 35 let starega viadukta Verd na relaciji med Vrhniko in Logatcem. Letos bodo obnovili krajši, 586 metrov dolg viadukt v smeri Ljubljane, dela pa bodo potekala vse poletje in jesen, naslednje leto pa bodo obnavljali drugi del viadukta.

V času del bo promet potekal po drugem viaduktu v smeri Postojne, kjer širina viadukta in cestišča omogoča dvopasovni promet v obeh smereh. Viadukt v smeri od Vrhnike do Postojne, dolg 620 kilometrov, bodo obnavljali prihodnje leto.

Letos bodo razširili tudi krajši del viadukta, tako da bodo lahko tudi prihodnje leto prometno zagato rešili z dvopasovnim prometom v obeh smereh. " Ne pričakujemo kakšnih večjih zastojev pri sanaciji viadukta," je povedal Vovk.

Obnovitvena dela na drugih delih avtocestnega omrežja

Na štajerskem avtocestnem kraku se trenutno izvaja sanacija druge polovice hitre ceste od Pesnice do Maribora, kjer je jeseni predvidena še velika naložba v protihrupne ograje. Med septembrom in oktobrom na štajerskem kraku načrtujejo tudi zamenjavo vozišča na skupno 12 cestninskih stezah čelnih cestninskih postaj Penica, Tepanje in Vransko.

Dela na gorenjskem avtocestnem kraku se bodo opravljala jeseni, največji zalogaj pa predstavlja sanacija predora Karavanke v vrednosti 500 milijonov tolarjev. "Po desetih letih uporabe predora je geologija pokazala svoje zobe, tako se iz leta v leto na delih, kjer ni talnega oboka, prihaja do stiskanja cevi, zato so potrebna sanacijska dela," je dejal Vovk. Pojasnil je, da so po 30-minutne čakalne dobe, ki spremljajo vsaka dela v predoru Karavanke, predvidene tri mesece.

Za dodatne ukrepe na področju varovanja okolja, predvsem pri gradnji potihrupnih ograj, bodo namenili 1,75 milijarde tolarjev, od tega večino za protihrupno ograjo ob hitri cesti Pesnica - Maribor, del, približno 750 milijonov tolarjev, tudi za ograjo na odseku Brezovica - Kozarje in Hrušica - Vrbe.

Za obnovitev vozišč in objektov bodo za štajerski avtocestni krak letos namenili 550 milijonov tolarjev, za ljubljanski cestni obroč bodo namenili 490 milijonov tolarjev, za dolenjski avtocestni krak 1,14 milijarde tolarjev, za primorski krak 2,75 milijarde tolarjev za gorenjski avtocestni krak pa 490 milijonov tolarjev.

Dars upravlja s 460 kilometri avtocest in hitrih štiripasovnih cest ter s skoraj 120 kilometri priključnih in navezovalnih cest, kar pa se bo z letom 2008, ko naj bi bili dokončani še pomurski, gorenjski in dolenjski krak, bistveno spremenilo, je povedal član uprave zadolžen zlasti za organizacijo gradenj in obnov avtocest Abdon Peklaj. Deli omrežja se starajo, zato bo treba zneske za obnovo in naložbe v naslednjih letih kar nekajkrat povečati.