Tiskane izdaje
Te dni so potekla tri leta, odkar je finska nacionalna televizija Janeza Janšo, takratnega slovenskega premiera, povezala s sumljivimi okoliščinami posla med finsko Patrio in slovenskim ministrstvom za obrambo. A oddajo »Resnica o Patrii« lahko razumemo samo kot nekakšno interpretacijo tega, kaj vse se je menda dogajalo med Patrio in slovenskim obrambnim ministrstvom, ker v njej ni bilo nikakršnih dokazov.
Začetek mednarodne afere je pravzaprav depeša dunajskega Interpola. Slovenska policija jo je dobila 21. februarja 2007; v njej so natančno opisali, kolikšno provizijo je Patria nakazala avstrijskemu podjetniku Hansu Wolfgangu Riedlu in kako je ta denar potoval na račun lobista Walterja Wolfa. Avstrijski organi so takrat ocenili, da so sumljive denarne transakcije v višini 2,3 milijona evrov povezane z nakupom oklepnikov Patria v Sloveniji, slovenska policija pa v letu in pol ni niti odgovorila avstrijskemu Interpolu (ta je dokument poslal tudi v Vaduz, Helsinke, Bangkok ...), kaj šele, da bi sprožila preiskavo.
Založena depeša ni osamljen nepojasnjen del v slovenskem delu mednarodne afere. Največje vprašanje v vsej zgodbi je gotovo izbira Patrijinega posrednika v Sloveniji.
Državni zbor je 13. julija 2004 sprejel Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki je zanjo predvidela 135 oklepnikov. Potem je 20. avgusta istega leta direktorat za logistiko obrambnega ministrstva z družbo Viator & Vektor podpisal pismo o nameri, v katerem so zapisali, da je Viator & Vektor lahko ustrezni partner Slovenski vojski pri izvajanju slovenskega oborožitvenega programa za lahka in srednje težka oklepna bojna vozila.
Po volitvah, te so bile 3. oktobra leta 2004, je nova vlada pod vodstvom mandatarja Janeza Janše odločila, da pisem o nameri ne bo upoštevala, nakup oklepnikov pa da bo izveden z mednarodnim razpisom. Objavili so ga 15. decembra 2005 (Mednarodni poziv obrambnega ministrstva o postopku naročanja osemkolesnikov) in je bil prvi primer transparentnega naročanja orožja za potrebe Slovenske vojske v zgodovini države.
Tako je 19. decembra 2006 ministrstvo za obrambo z Rotisom in Patrio podpisalo pogodbo o nakupu patrij, podpisali pa so tudi sporazum o protidobavah in vključevanju slovenskega gospodarstva v projekt. Posel je bil skupaj z davkom na dodano vrednost »težak« dobrih 278 milijonov evrov.
Na prvi pogled vse lepo in prav, vendar moramo temu dodati še to pomembno »malenkost«: Patria je v sedemdesetodstotni lasti finske države, njen tridesetodstotni lastnik je evropska aeronavtična agencija (EADS). Logično, pričakovano in ne nazadnje tudi dogovorjeno je že bilo, da bo Patrio v poslu zastopal slovenski zastopnik EADS, podjetje Autocommerce. Kar se ni zgodilo. Dobra dva meseca preden je luč sveta ugledal poziv slovenskega obrambnega ministrstva o nakupu oklepnikov, 1. oktobra 2005, so se v pisarni Jožeta Zagožna namreč sestali ljudje (trije od njih - Jože Zagožen, Tone Krkovič in Ivan Črnkovič - se bodo jutri znašli na klopi ljubljanskega okrajnega sodišča), ki so odločili, da EADS ni več v igri. Namesto Autocommercea so kot posrednika izbrali majhno podjetje iz Trzina. Rotis ni imel niti kapacitet za izdelavo oklepnikov.
Odgovorov na številna vprašanja, ki zanimajo javnost v zvezi z »najtransparentnejšim nakupom orožja za potrebe Slovenske vojske«, je bilo že veliko. Od takšnih, da je vse skupaj v bistvu zgolj politični konstrukt, katerega režiser je Milan Kučan, do uradno zapisanih v slovenskem obtožnem predlogu in avstrijski obtožnici. Nekateri odgovori kakršne koli podkupnine absolutno zanikajo, drugi njihov obstoj dokazujejo.
Kako je pri teh odgovorih z največjo dobrino demokracij - resnico, bomo videli v sodnem procesu, ki se bo v sobi številka šest ljubljanskega okrajnega sodišča začel jutri. No, jutri se razen proceduralnih peripetij - Janšev zagovornik Franci Matoz bo mogoče predlagal izločitev sodnice, na prvi narok pa, kakor je povedal pred dobrim mesecem, menda ne bo prišel Walter Wolf - verjetno še ne bo zgodilo nič. Naslednji narok so razpisali za 12. september.
Iz Nedela
