Žbogar: Arbitražni sporazum ne bo upošteval enostranskih dejanj Hrvaške

Ljubljana – »Sporazuma o arbitraži nočemo, niti ne moremo prekiniti,« je zunanji minister Samuel Žbogar včeraj zavrnil zahtevo opozicije, naj Slovenija zaradi novih enostranskih dejanj Hrvaške prekine arbitražni sporazum. Poslanci SDS so namreč sklicali izredno sejo parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, od ministra pa zahtevali, naj sporazum – zaradi ravnanja policije in sodstva ob smrti domačinke v Hotizi – prekine. Še bolj je opozicijo razburil novi ribolovni pravilnik Hrvaške z zemljevidom, ki mejo v Piranskem zalivu spet riše na sredini, o čemer smo v Delu že poročali. Žbogar tako pričakuje, da bo arbitražno sodišče delo začelo v drugi polovici leta. Koalicija je včeraj po kratki razpravi zavrnila vse predloge opozicije, ki zahtevajo, naj vlada odstopi od sporazuma, o zadnjem sklepu pa bo odbor odločal na korespondenčni seji, a drugačnega razpleta, ker ima koalicija v odboru večino, ne gre pričakovati. Novi neuspešni naskok opozicije na arbitražni sporazum sta sprožila dva dogodka, ki sta se zgodila po njegovem podpisu. Da gre za enostranska dejanja Hrvaške, so se strinjali poslanci koalicije, opozicije in minister Žbogar. Diametralno nasprotna stališča pa imajo o tem, kako bi se morala Slovenija na ta dogodka odzvati.

SD: Bolje note kakor vojna

Poslanec SDS Jožef Jerovšek v omenjenih dejanjih Hrvaške vidi »zavestno produkcijo prejudicev«, Hrvaška pa ne jemlje resno niti dogovora med državama niti stockholmskega podpisa sporazuma o arbitraži, po katerem naj bi se obe strani vzdržali enostranskih dejanj. »Poslali ste le protestne note,« je ministru očital Jerovšek, ki se boji, da hrvaški zemljevid ne bo le enostransko dejanje, temveč ga bo posredno priznala tudi Slovenija, če bodo hrvaški ribiči v zalivu res začeli loviti do sredine, Slovenija pa ne bo kako drugače pravno intervenirala.

Samuel Žbogar takšno interpretacijo mednarodnega prava zavrača: »Naše protestne note dokazujejo, da se s takšnimi dejanji nikoli nismo strinjali,« je povedal minister, note pa so pravni dokaz protesta. Note so edini realni odgovor na poteze Hrvaške, meni tudi predsednica odbora Janja Klasinc (SD). »Kaj naj sicer storimo? Naj spet blokiramo Hrvaško? Naj na mejo, kot ste vi, pošljemo policijo? Naj začnemo vojno?« je poslance opozicije vprašala Klasinčeva. Žbogar je znova opozoril, da arbitražni sporazum ne bo upošteval nobenih enostranskih dejanj – ne novega zemljevida ne dogajanja ob Hotizi – po juniju 1991, kar je v njem izrecno zapisano, zato umik spornih dokumentov niti ni potreben.

Kaj je razburilo opozicijo?

Hrvaška je januarja sprejela nov sporen zemljevid, tokrat o mejah v hrvaškem ribolovnem morju, ki ga je predpisalo ministrstvo za kmetijstvo. Na zemljevidu je vrisana črta sredine v Piranskem zalivu in tudi označena z besedama »črta sredine«.

Drugi povod za hudo kri opozicije je januarsko ravnanje naše policije in preiskovalnega sodnika v Hotizi, ko je na spornem delu meje, na polju, umrla dementna domačinka. Slovenski organi so o dogodku obvestili hrvaško policijo in ji prepustili obravnavanje zadeve, čeprav se je zgodila na levem bregu Mure, ki si ga lasti Slovenija, leži pa na hrvaškem katastrskem ozemlju.

Intenzivne priprave – Minister Samuel Žbogar (levo) je pojasnil, zakaj ni mogoče prekiniti arbitražnega sporazuma.

Žbogar arbitražo pričakuje v drugi polovici leta

Sporazum o arbitraži je – tako mednarodnopravno kot notranjepravno – dokončno uveljavljen, je pred zagovorom pred opozicijo pojasnil minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar. Kdaj bo arbitražno sodišče začelo delovati, pa je odvisno od tega, kdaj bo Hrvaška podpisala pristopno pogodbo z EU. »Pričakujemo, da se bo to zgodilo v drugi polovici leta,« meni Žbogar. »Slovenija se od poletja intenzivno pripravlja na arbitražo, naši ljudje zbirajo in prevajajo gradivo, pripravljajo koncept, najete imamo pravnike v tujini. S pripravami smo že zelo daleč,« je še dejal Žbogar.