Tiskane izdaje
Ljubljana - Po javni tribuni o novem zakonu o RTV Slovenija Zbora za republiko, ki je potekala 15. septembra, je predsedujoči predsedstva zbora Peter Jambrek na današnji novinarski konferenci strnil " skupni imenovalec" sodelujočih. Novi zakon poskuša RTVS osvoboditi vsega tistega, kar ni po meri izbire. To pa je ne partijska, pač pa slovenska RTVS, je ugotovitev razpravljavcev na tribuni, ki so se zavzeli za referendumsko potrditev zakona. Jambrek je ob tem predstavil še kritično mnenje zbora o delovanju in poročanju nekaterih slovenskih medijev, češ da se je o novinarski konferenci zbora in še posebej o javni tribuni poročalo skrajno omejeno in suhoparno.
Ključni argumenti na tribuni za predlog, naj slovenska javnost na referendumu podpre ureditev RTVS po novem zakonu, so po besedah Jambreka, ki je predstavil ugotovitve s tribune, da novi zakon sprošča in ureja institucijsko, uredniško in duhovno stanje v tem zavodu po kriterijih, kakršnih ni mogoče spregledati, če se zavzemamo za demokracijo, ta pa je skupna izbira in tveganje. Bistven napredek v primerjavi z dosedanjo ureditvijo je tudi zato, ker se zavzema za institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTVS, programsko verodostojnost in nepristranskost informativnih oddaj ter za novinarsko delo na podlagi načel resničnosti in novinarske etike. Spoštuje tudi politično uravnoteženost in svetovnonazorski pluralizem, prepoveduje vsakršne nestrpnosti in se zavzema za demokratično, učinkovito, transparentno in odgovorno vodenje javnega zavoda RTVS.
Tako novi zakon o RTV izpolnjuje tudi temeljni pogoj za vsebinsko in organizacijsko reformo medijske institucije nacionalnega pomena, ki naj postane v resnici in ne samo na papirju javni servis v službi svobodnega in vsestranskega informiranja slovenske javnosti, je še povzel Jambrek.
Kritike javne RTVS
Za javno RTVS so po ugotovitvah razpravljajočih na tribuni značilne pomanjkljivosti, kot so med drugim slaba organizacija, neustrezna izobrazba pomembnega dela zaposlenih, neučinkovito poslovno vodenje, komercializacija, netransparentna poraba javnih sredstev. Pomanjkljivost je tudi poljuben program in programska politika javnega zavoda, ki se ne zaveda, da je nacionalnega pomena; prevelik vpliv dnevne in še posebej strankarske politike na delo uredništev in novinarjev RTVS. Sporna je profesionalnost in etičnost uredniških odločitev, pa tudi ločenost, netransparentnost in demokratični deficit civilne družbe, ki naj bi po starem zakonu legitimirala imenovanje in delovanje članov vodilnih organov RTV, in posledična kriza vodenja RTV, je dejal Jambrek.
Literat Niko Grafenauer je dodal, da se v zadnjih razpravah zdi, da je zakon o RTVS izpadel iz "vidnega polja", ampak gre samo za merjenje moči med koalicijo in opozicijo. V zavodu pa je treba narediti premike v skladu z demokratičnimi standardi.
Novinar Tino Mamič je na današnji novinarski konferenci predstavil izjavo, pod katero se je podpisalo 25 novinarjev iz različnih medijev, v kateri opozarjajo, da Društvo novinarjev Slovenije oz. njegov predsednik Grega Repovž v nastopih v predreferendumski kampanji ne predstavljata vseh novinarjev in vsi novinarji ne delijo mnenja z njim. Izjavi se je ponoči pridružilo še pet novinarjev, je dejal Mamič in ob tem opozoril, da je novinarje strah, da bi se pod tako izjavo podpisali.
T.i. medijska stroka ni bilo nikoli toliko aktivna kot sedaj
Predsedujoči predsedstva zbora pa je skupaj z Grafenauerjem in direktorjem založbe Nova revija Tomaž Zalaznik predstavil tudi kritično mnenje zbora o delovanju in poročanju slovenskih medijev, zlasti v predreferendumski kampanji. V njem je zapisano, da manipulacija s programskimi sestavinami, ki določajo današnji medijski prostor s strani sedanjih lastnikov medijev in nekaterih novinarjev, "prepojenih z duhom realnega socializma, v tem času dosega vrhunsko prefinjenost demagogije in zlorabe medijskega vpliva na javnost. Vse skupaj presega dostojnost tistih, ki naj bi odgovorno predstavljali četrto vejo oblasti", je še zapisano v mnenju. To zlasti dokazuje omejeno suhoparno poročanje radia, TV ter Dela, zlasti glede delovanja zbora v tej kampanji, pač pa se je dalo veliko pozornosti drugim, npr. Mirovnemu inštitutu, Slavku Splichalu in njegovemu kolokviju v Fiesi.
Udeleženci današnje novinarske konference pa so še ugotovili, da t. i. medijska stroka, ki je proti zakonu, ni nikoli toliko pisala o slovenski RTVS, kot v tej kampanji; vse skupaj po njihovem mnenju presega najvišje tolerantne okvire za propagandna sporočila.
