Zdravila v trgovinah le polnoletnim

Ljubljana -Potem ko je državni zbor že v drugi obravnavi zakona o zdravilih iz njega črtal najbolj sporni del o uvedbi sistema medsebojno primerljivih zdravil, so poslanke in poslanci po danes končani tretji obravnavi brez večjega nasprotovanja in pripomb sprejeli nov zakon o zdravilih. V dosedanji razpravi o obsežnem zakonu so najbolj spornemu delu zakona uvedbi sistema medsebojno primerljivih zdravil nasprotovali tako v opoziciji kot v širši javnosti, zlasti v društvih bolnikov, v katerih so omenjali tudi možnost referenduma. V zakonu je še naprej ostala določba, na podlagi katere bo zdravila brez recepta mogoče kupiti tudi v specializiranih trgovinah in ne le v lekarnah. Takšna prodaja bo dovoljena le polnoletnim osebam. Pristojni organ bo lahko za zdravila, ki bodo naprodaj v specializiranih prodajalnah, lahko uvedel omejitve v jakosti, velikosti pakiranja in številu prodanih enot.
Zakon o zdravilih sicer podrobneje ureja zdravila za uporabo v humani in veterinarski medicini, določa pogoje in ukrepe za zagotavljanje njihove ustrezne kakovosti, pogoje in postopke za njihovo preskušanje, izdelavo, cene zdravil, promet, uradno kontrolo in nadzorstvo. Določa pa tudi ustanovitev ter naloge javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke.

Poslanke in poslanci so besedilo zakona v tretji obravnavi še dopolnili z nekaterimi rešitvami, s katerimi so odpravili neskladja, ki so po mnenju vlade nastala med zakonodajnim postopkom. Ta dopolnila se nanašajo na pristojnosti nove javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke ter področje farmacevtskega nadzorstva.

Sod naj za svoje obveznosti ne bremeni davkoplačevalcev

Državni zbor se je seznanil s poročilom nadzornega odbora Slovenske odškodninske družbe (Sod) od maja 2001 do maja 2005 ter ugotovil, da je poročilo kakovostno in ustrezno. Ker pa ocenjena vrednost premoženja družba ne zadošča za pokritje dolgoročnih obveznosti, državni zbor organom Sod nalaga, naj ravnajo kot dober gospodar in upoštevajo veljavne predpise, poleg tega pa naj za pokritje svojih obveznosti ne bremenijo davkoplačevalcev.

Poslanke in poslanci so na podlagi predloga komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ sprejeli tri sklepe, za katere je glasovalo 53, proti pa šest poslancev. Ugotovili so, da ocenjena vrednost premoženja družbe ne zadošča za pokritje dolgoročnih obveznosti po zakonu, saj sredstva po izračunih zadoščajo za pokrivanje obveznosti le do leta 2010.

Državni zbor zato poudarja, da morajo organi družbe pri upravljanju in morebitnih prodajah premoženja ravnati kot dober gospodar, da ne bi ob morebitni pospešeni prodaji naložb zaradi potrebe po likvidnih sredstvih prihajalo do izgub glede na knjižno oziroma tržno vrednost naložb. Še posebej pa opozarja, da je potrebno pri prodaji lastniških deležev upoštevati veljavne predpise.

Poleg tega je treba vztrajati na zahtevi, da družba svoje obveznosti pokriva predvsem iz sredstev, ki izhajajo iz upravljanja premoženja, pridobljenega v postopku lastninjenja družbenega premoženja, ne pa v breme davkoplačevalcev. Zato DZ pričakuje, da bosta skupščina in upravni odbor družbe pripravila prenovljeno strategijo in ukrepe, s katerimi bosta zagotovila dolgoročno izpolnjevanje obveznosti družbe.

Poročilo sicer navaja, da je Sod ob koncu leta 2004 razpolagal s premoženjem v skupni bilančni vrednosti 146 milijard tolarjev. Če bi se nadaljevali trendi preteklega obdobja, bi družbi okoli leta 2010 zmanjkalo sredstev za poravnavanje obveznosti do denacionalizacijskih in drugih upravičencev, ki bi jih po zakonih morala imeti do leta 2016. Dokončna višina obveznosti sicer še ni znana, po ocenah pa naj bi Sod moral upravičencem izročiti za skupaj 818 milijonov evrov obveznic. Od tega so do konca leta 2004 že izročili za 518,2 milijona evrov obveznic.

Verica Trstenjak kandidatka za generalno pravobranilko Sodišča ES

Poslanci so kot kandidatko za generalno pravobranilko Sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu na tajnem glasovanju med tremi kandidati izvolili Verico Trstenjak, sodnico na Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti.

Da je Trstenjakova najprimernejša za kandidiranje na mesto generalne pravobranilke evropskega sodišča v Luksemburgu, je menila že vlada. Predsednik republike Janez Drnovšek je sicer za položaj predlagal tri kandidate, poleg Verice Trstenjak še predsednika III. senata Evropskega sodišča za človekove pravice Boštjana M. Zupančiča in vodjo slovenskih prevajalcev na luksemburškem sodišču Mira Preka. Slednjega je kot najprimernejšega kandidata ocenil sodni svet, državni zbor pa je njegovo kandidaturo na predlog predsednika enkrat zavrnil že na januarski seji.

Na tajnem glasovanju Trstenjakovo podprlo 49 poslank in poslancev, Preku so namenili 16 glasov, Zupančiču pa pet. Za izvolitev je Trstenjakova potrebovala najmanj 46 poslanskih glasov.