Zdravstvena blagajna: je v državi bolje, kot so pričakovali?

Ljubljana – Javna zdravstvena blagajna (ZZZS) je v boljši kondiciji, kot je predvidela s finančnim načrtom. Vplačanih prispevkov je več, kar kaže na to, da je stanje v državi boljše, kot smo pričakovali po spomladanski napovedi Umarja.

ZZZS, ki potrebuje za vse svoje letošnje obveznosti 2,383 milijarde evrov, je imel zadnji julijski dan 68,1 milijona evrov (2,9 odstotka) primanjkljaja. To je za 16,8 milijona manj, kot je bilo načrtovano s finančnim načrtom za to obdobje, in sicer predvsem zaradi vplačanih prispevkov, ki so bili za 15,6 milijona evrov višji, kot je predvideval finančni načrt ZZZS, sestavljen v skladu z makroekonomskimi izhodišči Umarja. ZZZS je bil kratkoročno zadolžen pri državni zakladnici za 48,4 milijona evrov. Razliko do 68,1 milijona predstavlja 20,3 milijona evrov, ki so mu ostali na računu od lani, smo izvedeli na ZZZS.

V času, ko so tako rekoč vse slovenske bolnišnice v rdečih številkah, je novica, da so prilivi v zdravstveno blagajno višji (glej tabeli zgoraj), še posebno razveseljiva. Ali so bila spomladanska predvidevanja Umarja preveč pesimistična in je v državi bolje, kot so pričakovali?

»V spomladanski napovedi smo predvideli, da se bo gospodarska aktivnost letos znižala za 0,9 odstotka, razmere na trgu pa zaostrile. Zadnji podatki potrjujejo napovedi o krčenju aktivnosti. Prav tako so se poslabšale razmere na trgu dela, saj se število delovno aktivnih zmanjšuje, kot smo napovedali. Nekoliko drugače od pričakovanj pa se giblje število registriranih brezposelnih. To se je z malo manj kot 116.000 januarja letos do konca julija zmanjšalo na nekoliko manj kot 107.000. Manjše število brezposelnih je posledica manjšega padca oziroma celo rasti zaposlenosti v nekaterih dejavnostih, predvsem v dejavnostih javnih storitev, in po naši oceni večjega obsega neformalnih oblik dela, aktivnejše politike države, ki se kaže v večjem vključevanju brezposelnih oseb v javna dela in večjih črtanjih iz evidence brezposelnosti zaradi kršitev obveznosti, ter povečanega umika s trga dela zaradi podaljšanja trajanja brezposelnosti in skromnih možnosti za zaposlitev,« je dejal Boštjan Vasle, direktor Umarja.

Večletni statistični podatki kažejo, da je najmanj brezposelnih vedno junija, čez poletje in na jesen pa se njihovo število poveča. Vsako leto oktobra se število brezposelnih poveča za štiri do pet tisoč zaradi novih diplomantov oziroma študentov. Toda prilivi v ZZZS se utegnejo zaradi tega celo povečati, saj študentje zdaj ne plačujejo prispevkov, ko bodo brezposelni, pa jim bo nekaj časa plačevala prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje država.

Kako se utegne torej razvijati zdravje zdravstvene blagajne do konca leta? »Prve projekcije kažejo, da letos in tudi drugo leto ne bi smelo biti večjih težav, če bodo gospodarske razmere ostale takšne, kakršne so zdaj,« je dejal Damjan Kos, direktor sektorja ZZZS za informiranje in odnose z javnostjo. ZZZS mora leto končati brez zadolževanja. Po veljavnem finančnem načrtu ji bo za to zmanjkalo 29,9 milijona evrov. Za toliko je nameraval ZZZS decembra znižati tretji del plačila bolnišnicam in drugim izvajalcem. Vplačila prispevkov kažejo zdaj torej ugodnejšo sliko. Zaposlenim v zdravstvu nikakor ni treba biti v skrbeh za (decembrske) plače.