Zdravstveni zakon povezal poslance

Ljubljana – Poslanci različnih političnih opcij so si bili na izredni seji državnega zbora edini: dopolnilno zdravstveno zavarovanje je treba urediti, zato je nujno uvesti izravnalne sheme. Čeprav so imeli opozicijski poslanci več pripomb k predlaganim rešitvam (največ v SNS) in so jih z dopolnili želeli nekoliko spremeniti, so že v razpravi napovedali, da bodo novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki uvaja izravnalne sheme med zavarovalnicami, podprli. Pri glasovanju je bilo sicer prisotnih samo 56 poslancev in vsi so glasovali za zakon. Veljati bo začel prvega septembra.

Tako smo po petih letih prizadevanj dobili nujno potrebni zakon o izravnalnih shemah, ki bo omogočil prelivanje denarja od zavarovalnic, katerih zavarovanci so mlajši in zato manj bolni, k zavarovalnicam, ki imajo starejše, bolj bolne in zato dražje zavarovance. Po napovedih ministra za zdravje Andreja Bručana bo zakon tako obvaroval zavarovance pred nepotrebnimi podražitvami, zagotovil, da bodo vsi obravnavani enako ne glede na starost in bolezensko stanje, zavarovalnice pa bodo med seboj konkurenčne in enakopravne. Zakon zadeva skoraj vse odrasle prebivalce, saj je dopolnilno zavarovanih 1,4 milijona ljudi. V treh mesecih po uveljavitvi zakona jih bodo zavarovalnice pisno obvestile o novih pogojih in jim poslale nove ponudbe za zavarovanje. Ob tej priložnosti (ali pozneje) bodo lahko zavarovanci obstoječe pogodbe prekinili (kar do sedaj ni bilo mogoče) in izbrali ugodnejšega ponudnika. Zakon odpravlja rezervacije in nalaga zavarovalnicam, da najpozneje v dveh letih obstoječa sredstva rezervacij izplačajo ljudem, ki so jih dejansko vplačevali (152.000 zavarovancem Vzajemne in vsem 276.000 zavarovancem Adriatica). Zavarovanci bodo lahko izbrali, ali želijo dobiti denar v gotovini ali s pobotom.

Vse tri opozicijske stranke so se zavzele, da država ob izplačilu rezervacij ne bi obračunala 6,5-odstotnega davka iz naslova prometa zavarovalnih poslov (skupaj gre za milijardo), vendar s predlogom niso uspele. Poslanca Breda Pečan (SD) in Srečko Prijatelj (SNS) sta predlagala, naj bo zaradi javnega interesa ves morebitni dobiček iz dopolnilnih zavarovanj namenjen zdravstvu, vendar je obveljalo, da bodo zavarovalnice morale vlagati v zdravstvo polovico dobička, z drugo polovico pa lahko samostojno razpolagajo (dosedanja ureditev jim je omogočala prosto razpolaganje s celotnim dobičkom). Tudi provizija izvajalcem bo ostala 0,75-odstotna (doslej so nekatere zavarovalnice plačevale 3-odstotno), kot je predlagala vlada, čeprav opozicija meni, da ni potrebna. Kot prehitevanje po desni bi lahko označili predlog poslanca Mirana Potrča (SD), ki je predlagal opustitev dopolnilnega zavarovanja za 170.000 najrevnejših; prav to je namreč zapisano tudi v koalicijski pogodbi in je Bručan že predlagal v razširjeni noveli istega zakona, ki pa jo je nato na predlog sindikatov sklenil uvrstiti v parlamentarni postopek po rednem postopku jeseni. Alojz Sok (NSi) je očital Potrču demagogijo, saj vlada v prejšnjem mandatu, za revne na področju zdravja ni storila ničesar. Potrč je to obžaloval in zaželel novi vladi, da bi bila v zdravstveni reformi uspešnejša. “Pri reformi jo podpiramo,” je dejal Potrč, kot “prvi korak k celoviti zdravstveni reformi” pa je sprejem zakona o izravnalnih shemah označil Matej Lahovnik (LDS). Tudi Franc Žnidaršič (Desus) je podprl celovite spremembe v zdravstvu, ob tem pa se je zavzel za vrnitev vseh nepogrešljivih pravic v obvezno zdravstveno zavarovanje s hkratno ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja.

Darsu novih 360 milijonov evrov posojila

Državni zbor je z 58 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o soglasju DARS za najem kreditov ter zakon o poroštvu države za najem teh kreditov (za je glasovalo 59, poslank in poslancev, proti pa nihče). Krediti do višine 360 milijonov evrov bodo namenjeni za gradnjo nekaterih avtocestnih odsekov po vsej Sloveniji.

Predlog zakona o poroštvu države za obveznosti Družbe za avtoceste v RS (DARS) iz naslova kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev za gradnjo posameznih avtocestnih odsekov predvideva, da bo DARS ob poroštvu države najel kredit oz. izdal obveznice do višine 360 milijonov evrov. Z zakonom o soglasju DARS za najem kreditov in izdajo obveznic za izgradnjo določenih avtocestnih odsekov iz nacionalnega programa pa država soglaša, da DARS najame kredite oz. izda obveznice.

Kot je pojasnil prometni minister Janez Božič, na osnovi resolucije o nacionalnem programu izgradnje avtocest poteka intenzivna gradnja avtocestnega omrežja. Zakona bosta omogočila gradnjo avtocestnih odsekov po vsej Sloveniji, njihova gradnja pa je načrtovana v letu 2005. Ker je rebalans letošnjega proračuna sredstva za gradnjo avtocest znižal za 8,5 milijarde tolarjev, je treba za pravočasno izgradnjo avtocestnih odsekov Lendava - Pince, Nova Zrkovska cesta, navezava na Luko Koper I. faza, Koper - Izola, Vrba - Peračica, Lešnica - Kronovo in Hajdina - Ptuj zagotoviti dodatne vire iz kreditov oziroma izdaje obveznic.

DARS bo moral za financiranje omenjenih odsekov zagotoviti dodatne vire iz kreditov oz. izdaje obveznic, ker je rebalans letošnjega proračuna sredstva za gradnjo avtocest znižal za 8,5 milijarde tolarjev. Skupna investicijska vrednost odsekov znaša 539,3 milijona evrov (cene december 2002). Sredstva za financiranje pa bodo zagotovljena iz lastnih sredstev v višini 179,3 milijona evrov ter predvidenih kreditov oz. izdaje obveznic v skupni višini 360 milijonov evrov. DARS bo po lastnih zagotovilih sredstva za odplačilo kreditov oz. izdanih obveznic zagotovil iz sredstev koncesijske dajatve.