Železniški zdravstveni dom: zdravstvo nima s prodajo nič

Minister Marušič predlaga, da bi v zdravstvenem domu ostalo javno zdravstvo, a zadeva ni v njegovi pristojnosti.

Objavljeno
27. september 2011 18.17
Posodobljeno
27. september 2011 20.00
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika

Ljubljana – »Odločitev o morebitni prodaji stavbe Železničarskega zdravstvenega doma ni v pristojnosti ministrstva za zdravje. Ne glede na odločitev pristojnih pa želim, da vsi zdravstveni delavci, ki delujejo v okviru Železničarskega zdravstvenega doma, še naprej delujejo v okviru javne zdravstvene mreže,« je zapisal minister za zdravje Dorjan Marušič v odgovoru na vprašanje Dela, kakšno je njegovo stališče do prodaje zdravstvenega doma, ki je v lasti Slovenskih železnic (SŽ), a se v njem zdravi več kot 60.000 oseb na leto.

Poročali smo že, da gre za unikum v slovenskem prostoru, saj SŽ prodajajo ustanoviteljsko pravico za zdravstveni dom, ki ga je leta 1953 ustanovila država, nato pa je bila pravica skupaj s premoženjem prenesena na SŽ. V zdravstvenem domu z več deset ambulantami je približno sto zaposlenih. V njem sicer opravljajo preventivne preglede za železniški poklic, kar 60.000 ali 90 odstotkov pregledov pa za javno zdravstvo, torej za Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

ZZZS nima s samim lastništvom in sploh z odločitvijo nič, pričakujejo pa, da bodo zdravniki še naprej delali za potrebe ZZZS oziroma javnega zdravstva, smo izvedeli. To ni tako samo po sebi umevno, saj v razpisu za prodajo ustanoviteljskih pravic nič ne piše, da v enakem obsegu kot zdaj.

Slovenske železnice in torej tudi njihov zdravstveni dom sodijo pod ministrstvo za promet, od koder so nam odgovorili, da to ministrstvo zanima železniški promet in njegova varnost, sicer pa so za področje železnic na področju korporativnega upravljanja družb v stoodstotni državni lasti zadolžili Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN).

»AUKN bo v okviru svojih pristojnosti spremljala aktivnosti v zvezi s predvidenim prenosom ustanoviteljskih pravic, in če bo menila, da bi bilo določene postopke mogoče izpeljati na boljši način, bo take izboljšave tudi predlagala. Za spremljanje in nadzorovanje poslovanja družbe, med katere sodi tudi pravilnost postopka izvedbe prenosa ustanoviteljskih pravic, je zadolžen nadzorni svet SŽ,« so med drugim sporočili iz AUKN. Iz nadaljevanja odgovora je očitno, da AUKN podpira prodajo zdravstvenega doma.

Zdravstveni dom posluje z izgubo

»SŽ v skladu s svojo strategijo opravljajo aktivnosti na področjih, ki zadevajo osnovne dejavnosti, kot so tovorni promet, potniški promet, infrastruktura in vodenje prometa, ter dejavnosti, ki le te neposredno podpirajo. S tega vidika je smiselno, da SŽ pregledajo celoten nabor dejavnosti, ki se opravljajo znotraj koncerna SŽ in po potrebi izločijo tiste, ki jih same za opravljanje svoje dejavnosti ne potrebujejo oziroma lahko posamezne storitve ali izdelke pridobijo na trgu precej ceneje ali na trgu pridobijo boljše izdelke in storitve za enako ceno.

Zdravstvena dejavnost je ena podpornih dejavnosti SŽ, vendar je glede na strategijo smiseln premislek, ali storitve, ki jih za potrebe SŽ opravlja Železniški zdravstveni dom, ne bi bile boljše in bližje tako zaposlenim v SŽ kot tudi zunanjim uporabnikom zdravstvenih storitev, če bi se izvajale zunaj sistema SŽ. Ker je upravljanje zdravstvene dejavnosti drugačno od upravljanja gospodarske družbe, je smiseln tudi premislek, ali je koncern SŽ primeren lastnik in izvajalec ustanoviteljskih pravic. Pretekla gibanja tega žal ne kažejo, saj je družba SŽ Železniški zdravstveni dom v preteklih štirih letih ustvarila skupaj 1,078 milijona evrov izgube, bilančna izguba pa je skoraj 1,5 milijona evrov,« so sporočili iz AUKN.